Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravstvo kažejo, da kajenje v Sloveniji še vedno predstavlja tveganje za zdravje ljudi in da je še vedno veliko kadilcev zlasti med mladimi. Štirideset odstotkov 15-letnikov v Sloveniji je že kdaj kadilo, devet odstotkov jih kadi vsak dan. Tudi Onkološki inštitut je nedavno ob dnevu brez tobaka opozoril, da je kar tretjina vseh smrti zaradi raka v Sloveniji povezanih s kajenjem. V Sloveniji to pomeni več kot 1500 življenj letno. To so med drugim razlogi, zaradi katerih država pripravlja strožjo protikadilsko zakonodajo. Gre za sledenje evropski direktivi o tobačnih izdelkih, čemur sledi ministrstvo za zdravje s predlogom novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov. Strokovanjaki, denimo kardiolog Konstatinos Farsilanos, eden redkih raziskovalcev elektronskega kajenja v Evropi, že navajajo rezultate študij, ki kažejo, da je ključni škodljivec pri kajenju dim in snovi, ki se sproščajo pri izgorevanju cigaretnega papirja. Čisti nikotin, ki ga zaužijejo uporabniki elektronskih cigaret, ni ključni razlog za raka na pljučih ali umiranje zaradi kajenja. Zato povzroča restriktivnejša zakonodaja in visoke trošarine na elektronske cigarete največ negodovanja med “vejperji”, to so uporabniki t. i. elektronskih cigaret in podjetji, ki tržijo elektronske cigarete. Čeprav se iz njih “kadi” para, in ne dim, bo z novim zakonom uporaba teh izdelkov prepovedana v zaprtih in javnih prostorih. Bojan Ivančič, zastopnik gospodarsko-interesnega združenja proizvajalcev elektronskih cigaret, je povedal včeraj na okrogli mizi, ki jo je organizirala Slovenska tiskovna agencija, da so verjeli smo, da opravljamo dobro delo s tem, ko na slovenskem trgu prodajajo elektronske cigarete. Nato pa je država začela nanje pritisk stopnjevati. “Prepovedali so nam oglaševanje, elektronske cigarete in polnila pa so se znašli pod največjim drobnogledom,” je dejal Ivančič in poudaril, da elektronska cigareta nima nič skupnega razen nesrečnega ime
