“Če bo bog dal, se bo v Turčiji na večer 16. aprila začela nova doba,” je za državno televizijo TRT dejal Kurtulmus.

Erdogan pa je danes v okviru prireditve v Istanbulu namignil na ponovno uvedbo smrtne kazni, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na pozive množice k ponovni uvedbi smrtne kazni je Erdogan dejal, da “če bo bog dal, bo 16. april znak za to”. Nadaljeval je, da je edini možni konec za tiste, ki so turške vojake, policiste in druge naredili za mučenike, smrtna kazen.

Referendum o ustavnih spremembah sicer ni povezan s ponovno uvedbo smrtne kazni.

Predlagane ustavne spremembe bodo Turčiji prinesle predsedniški sistem, po mnenju kritikov pa bo z njimi oblast pristala v rokah enega samega človeka. Spremembe namreč predvidevajo, da predsednik imenuje in odstavlja ministre ter prvič v zgodovini sodobne Turčije odpravljajo položaj predsednika vlade. Namesto njega bodo Turki dobili vsaj enega podpredsednika, morda tudi več.

Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj predsednika Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču prisvoji vso oblast.

Erdogan in njegova stranka AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.

Sprejemanje ustavnih sprememb v parlamentu je bilo burno, nekajkrat so med poslanci zapele celo pesti. Na koncu pa so poslanci vladajoče AKP sredi januarja s pomočjo kolegov iz nacionalistične MHP zbrali dovolj podpore za sprejem predlaganih sprememb in za razpis referenduma.

Največja opozicijska stranka republikanska CHP je dejala, da bo predlog ustave izpodbijala na ustavnem sodišču. Erdogan je to v preteklosti zavrnil kot nepomembno grožnjo, čeprav je izrazil upanje, da bo ustavno sodišče nemudoma sporočilo svojo odločitev glede te zadeve.