Od izbruha pandemije covida-19 je tako petkova odločitev Fitcha že tretja potrditev bonitetne ocene Slovenije. Aprila je oceno pri Baa1 potrdila agencija Moody’s in ji dodelila pozitivne obete za naprej, junija pa je oceno pri AA- ohranila agencija Standard & Poor’s, obete pa je opredelila kot stabilne.

Kot so zapisali na Fitchu, slovensko oceno podpirajo visoki kazalniki politične in institucionalne učinkovitosti in človekovega razvoja ter verodostojna ekonomska politika, ki ji podporo daje članstvo v EU. To odtehta za visoko raven javnega dolga glede na druge države z oceno v območju A, majhnost gospodarstva in počasen napredek pri izvajanju strukturnih reform za odgovor na srednjeročne javnofinančne in razvojne izzive, povezane tudi s staranjem prebivalstva.

Stabilni obeti ocene pa po Fitchevi oceni odsevajo odpornost slovenskega gospodarstva na vplive pandemije covida-19, ki si jo je Slovenija zgradila v preteklih letih z uspešnim reševanjem zunanjih, finančnih in fiskalnih neravnovesij. Uspešni odzivi fiskalnih politik v preteklosti krepijo zaupanje, da bo javnofinančni primanjkljaj, ki je posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije, odpravljen, ko bo kriza začela pojenjati.

Fitch predvideva, da se bo slovenski BDP letos skrčil za 7,1 odstotka, kar bo malenkost manj kot je upadel v času zadnje finančne in gospodarske krize, v 2021 pa naj bi nato okreval za 4,9 odstotka ter v 2022 še za 3,3 odstotka. Nad raven iz 2019 naj bi se tako BDP vrnil čez dve leti. Rast brezposelnosti po Fitchevi oceni pri tem ne bo prehuda, saj naj bi anketna brezposelnost letos dosegla 6,8 odstotka in se glede na lani povečala za 2,3 odstotne točke. To je še vedno daleč od ravni iz zadnje gospodarske krize.

Po projekcijah agencije naj bi bil letošnji javnofinančni primanjkljaj zaradi protikoronskih ukrepov 7,8 odstotka BDP, vendar naj bi ta že 2021 začel upadati in v 2022 upadel na okoli dva odstotka BDP.

Posledično Fitch ocenjuje, da bo javni dolg konec leta 2020 dosegel 80,3 odstotka BDP, kar je okoli 25 odstotnih točk nad trenutno mediano pričakovanj za države z oceno A. Dolg naj bi začel spet postopno upadati že 2021. Vendar pa naj bi bila letna dinamika upadanja v obdobju 2021 – 2024 z 2,5 odstotne točke precej nižja kot v obdobju 2016 – 2019, ko je bila pri štirih odstotnih točkah.

Dodatno agencija priznava, da je slovenski finančni sistem tokrat podprt z likvidnim in kapitalsko močnim bančnim sistemom, kar mu omogoča učinkovit spopad z epidemijo. Ob tem je po letih visokih presežkov na tekočem računu plačilne bilance Slovenija tudi v bistveno boljšem položaju, ko gre za ekonomske in finančne odnose s tujino.

Razlogi za ugodne projekcije makroekonomskih kazalcev po navedbah agencije ležijo tudi v učinkovitih ukrepih vlade, zaradi katerih je bila zaustavitev gospodarstva relativno kratka, ter v obsežnih podpornih programih, ki zmanjšujejo posledice epidemije na trg dela in pomagajo vzdrževati financiranje gospodarstva. V Fitchu, kjer poudarjajo, da je imela Slovenija v zadnjem desetletju šest vlad, ocenjujejo kot precej verjetno, da bo trenutna vladna koalicija zdržala do parlamentarnih volitev, predvidenih za 2022.

“Potrditev bonitetne ocene agencije Fitch je vnovičen dokaz, da Slovenija, kljub težkim okoliščinam ostaja stabilna in zaupanja vredna država,” so tako argumentacijo Fitcha strnili na finančnem ministrstvu.