“Pošast hodi po Evropi …,” so znamenite uvodne besede Komunističnega manifesta, ki sta ga pred slabima dvema stoletjema spisala Karl Marx in Friedrich Engels. Te dni se zdijo spet aktualne, saj beremo o vzponu kandidata “skrajne levice”, straši se s francoskim Chavezom. Vse to zaradi Jean-Luca Mélenchona, ki je v mesecu aprilu poskočil v anketah in dohitel trojico Macron-Fillon-Le Pen. Retorično spretni politični veteran je blestel na soočenjih in na predvolilne shode privabil veliko mladih – po nekaterih podatkih je najbolj priljubljen kandidat med volivci v starostni kategoriji 18-24 let. Mélenchonovi so vodili učinkovito (spletno) kampanjo in nastopajo kot gibanje (La France insoumise). Rdečih zastav je bilo manj kot leta 2012 ali skoraj nič, plapolale so predvsem francoske trobojnice. Marseljeza je dobila prednost pred nekdaj nedotakljivo Internacionalo. Pa vendar, Mélenchon se zaveda korenin, na jakni ima pogosto pripet rdeč trikotnik, simbol, ki so ga v nacističnih koncentracijskih taboriščih nosili politični interniranci: komunisti, socialdemokrati in drugi. Mélenchonov vzpon je le zadnji v seriji preobratov v tokratni kampanji. François Fillon je nepričakovano postal kandidat konservativcev, Benoît Hamon socialistov. Prvi je porazil jastreba Nicolasa Sarkozyja in desnosredinskega Alaina Juppéja, drugi Manuela Vallsa. Prvi je bil dolgo časa edini pravi favorit za predsednika Francije, a je danes v nezavidljivem položaju, medtem ko je Hamon daleč pod desetimi odstotki. Ko sem konec januarja pisal za Večerove Poglede, sem se spraševal, ali bi lahko šepajočemu Fillonu, ki ga je ravno takrat krepko udarila afera Penelopegate, stolček odnesel Emmanuel Macron. Dogaja se, kot kaže, prav to; nekdanji investicijski bančnik in minister v zadnji “socialistični” vladi, ki je ustanovil (liberalno) stranko En Marche!, vodi v anketah. S prvega mesta je izrinil Marine Le Pen, ki je bila na vrhu po padcu Fillona. Kaj ponujajo “veliki” štirje? Fillon je mešanica katoliškega tr
