Po prepričanju generalnega državnega tožilca bi bilo nujno treba spremeniti zakon o varstvu javnega reda in miru, da bi se jasneje opredelil tudi prekrškovni vidik sovražnega govora. “Niso vsi sovražni zapisi tudi kaznivo dejanje sovražnega govora, zagotovo pa jih je veliko med njimi blažjih kršitev, prekrškov. Poleg tega bo treba tudi kaj spremeniti glede spleta in družabnih omrežij, da bi administratorji lahko po nemškem modelu ažurno brisali najbolj sovražne ali žaljive zapise, ki pa ne pomenijo kaznivih dejanj,” je dejal.

Premalo prijav in postopkov na policiji

Sovražni govor se lahko obravnava kot kaznivo dejanje ali kot prekršek. Primerov pregona sovražnega govora kot kaznivo dejanje je v Sloveniji zelo malo, a kot je povedal Šketa, je tudi prekrškovnih postopkov policije zaradi sovražnega govora izredno malo. “Pričakoval bi, da bo po prekrškovnem pravu za sovražni govor izdanih več predlogov, odločb in izdanih glob, pa to ni res. In to je velik problem, veliko je namreč sovražnih zapisov, ki niso kaznivo dejanje, zagotovo pa so prekršek. Zakonodajo je treba urejati od spodaj navzgor. Novi zakonodajalec ima priložnost, da to področje prevetri, tako v kazenski zakonodaji kot tudi v prekrškovni,” je opozoril.

Na vprašanje, zakaj boj s sovražnim govorom na ravni prekrškov ne deluje, je izpostavil stališča, po katerih splet ni javno mesto. S tem se Šketa ne strinja. “Če gre za javnosti dostopne zapise, kot na forumih ali komentarjih in družbenih omrežjih, potem je to pač javno mesto. Enako kot vsak zid, na katerem je neki zapis, narejen s sprejem. In če gre za zapisano sovražnost, se mora to tudi procesirati v enem in v drugem primeru,” verjame.

Kazenski pregon sovražnega govora je leta 2013 s stališčem na to temo omejilo prav tožilstvo. Glede tega je Šketa pojasnil, da “stališče vrhovnega državnega tožilstva ni zavezujoče, kot so stališča in odločbe vrhovnega sodišča”. “Pri nas gre le za napotilo državnim tožilcem pri njihovem delu in enotni politiki kazenskega pregona. Tožilci so v vsakem primeru vezani na vsak posamezen primer in jih niti stališče vrhovnega tožilstva ne omejuje,” je dodal.

Zakonodaja premalo odločna

Ob tem je spomnil na zelo drugačno sodno prakso evropskega sodišča glede sovražnega govora, ki vrhovno državno tožilstvo pravzaprav napotuje k spremembi svojega stališča in umiku tožilskih omejitev pregona sovražnega govora. “Pa ne samo k spremembi tožilskega stališča, pač pa tudi k spremembi zakonodaje, v kateri bi morali sprejeti možnost, da se nekateri znaki kaznivega dejanja obravnavajo v širšem pomenu, ne pa tako ozko, kot velja sedaj,” je dejal Šketa, ki se sprašuje, zakaj je zakonodajalec tako zelo omejil pregon sovražnega govora. “Podatki kažejo, da je odtlej očiten velik upad tudi dotoka tovrstnih zadev na tožilstvo. Tako da ni mogoče vse krivde za nepregon sovražnega govora kot kaznivega dejanja naprtiti stališču tožilstva, pač pa tudi zakonodaji,” je dodal.

Kar se tiče spremembe tožilskega stališča pa je pojasnil, da to ni v njegovi pristojnosti, temveč o takšni spremembi odloča kolegij kazenskega oddelka vrhovnega državnega tožilstva, kjer o tem glasujejo. “Moja naloga je, da kolegij kazenskega oddelka prepričam, da obstajajo razlogi za spremembo,” je še dodal in napovedal, da bo predlagal tako spremembo tožilskega stališča kot tudi spremembo zakonodaje na področju sovražnega govora.