Vlasta Zorko je ena vidnejših slovenskih likovnih umetnic. V časih, ko je v Mariboru še obstajal interes za javno plastiko, mu je s svojimi deli (spomeniki Maistru, Vorancu, plastike v sklopu Forme vive …) pustila neizbrisen pečat. Mesto jo je z najvišjo nagrado počastilo pozno – navsezadnje so nagrado za življenjsko delo prej prejeli že nekateri direktorji kulturnih ustanov -, a smo lahko zato še bolj veseli, da jo sploh je. Igor Napast Vlasta Zorko V intervjuju, ki bo objavljen v prilogi V soboto, je Vlasta Zorko o odnosu mesta do svojih umetnikov rekla: “Smo v stanju obubožanosti razmisleka o poziciji severovzhodne Slovenije, ki je občutno degradirana – ne le ekonomsko, ampak tudi miselno, kljub univerzi. Morda bi bilo treba biti malo bolj pozoren na vse ustvarjalno, kar tu nastaja, in to beležiti. Zelo dobrodošlo je, da Umetnostna galerija vabi tuje umetnike k nam, seveda tiste, ki so dovolj pomembni, da lahko vplivajo na razvoj naših mlajših generacij. Te potrebujejo podatke, čeprav je danes mogoče zelo lahko priti do njih. A če nimaš domačega umetnika institucionalno v uvidu svojega dela, se mora obrniti celo stoletje, da začne nekdo raziskovati ta čas. Tega ne bi bilo treba, če bi jih sproti spremljali in raziskovali.” Dama, ki bogati literarno življenje Marko Vanovsek Zora A. Jurič z Deso Muck Za Zoro A. Jurič lahko mirno rečemo, da je v zadnjih dveh desetletjih v Mariboru največ naredila za to, da bi literatura prišla do uporabnikov. Res (so)obstajajo v mestu tudi drugi “žanri” popularizacije, vendar je publika Zore A. Jurič najštevilnejša in najbolj zvesta. In najverjetneje takšna, da jo lahko nagovori samo njen način promocije literature. Od pogovorov z literati preko pogovorov z izbranci, ki (iz)berejo literaturo, ki jih nagovarja (kajpak je Zorina zamisel tudi takšno branje ob dnevu poezije) do njenega Pesniškega turnirja seveda. Ko se je začel, do mesta pa tudi do Slovenije sploh še niso prodrli pesniški slami. (Tekmovalci in publik
