Minister je poudaril, da vzporedno s temi postopki poteka izvajalski razpis Darsa, do pridobitve gradbenega dovoljenja oz. do konca leta pa nameravajo “rešiti vse odprte postopke s civilnimi iniciativami, da bi lahko resno prišli do gradnje”.

Pristavil je, da bi bila to resnično velika pridobitev za Belo krajino in da si Belokranjci tretjo razvojno os zaslužijo.

Geološke meritve in drugi postopki za gradnjo predora pod Gorjanci po navedbah Vrtovca že potekajo. Objavljen je tudi razpis za projektiranje, ki naj se bi po njegovih besedah v kratkem začelo, hkrati pa ministrstvo za infrastrukturo pripravlja oz. končuje resolucijo, da bi za t.i. belokranjski cestni ipsilon od Malin do Metlike in Črnomlja zadolžili Dars.

Zdaj je sicer zanj zadolžena Direkcija RS za infrastrukturo, ki pa nima takšnih zmožnosti glede projektiranja hitrih cest kot Dars. Ta bo sicer skrbel tudi vse za vse preostale postopke pri tem projektu, je dodal.

Vrtovec je nadaljeval, da se je z območnimi župani pogovarjal tudi o bolj lokalni “problematiki zagotavljanja primarne cestne infrastrukture”, o kolesarskih stezah, železnici in podobno. Denar za te številne projekte pa imajo na voljo pri evropskih virih, je še dejal minister za infrastrukturo.

V imenu na pogovoru sodelujočih županov je spregovoril črnomaljski župan in gostitelj Andrej Kavšek. Ocenil je, da so z ministrovim obiskom in pogovori zadovoljni.

Od ministra so dobili “vse relevantne podatke in odgovore”. Najbolj so bili veseli prenosa projektiranja belokranjskega dela ceste tretje razvojne osi na Dars. Za to so se sicer že dlje prizadevali, saj bo lahko Dars postopke speljal bistveno hitreje, je pojasnil.

Glede drugih infrastrukturnih projektov po posameznih občinah je ocenil, da so jih prečesali in pregledali, reče pa lahko, da so zadovoljni, da je ministrstvo za infrastrukturo z rebalansom tega in naslednjih državnih proračunov dobilo dovolj denarja za njihovo izvedbo.

Tako bo kar nekaj državnih cest v Beli krajini deležnih preplastitve, je še dejal Kavšek in povzel, da si podobnih operativnih ministrskih obiskov Belokranjci še želijo.

K čim prejšnji gradnji ceste tretje razvojne osi so sicer na četrtkovi okrogli mizi na Otočcu pozvali tudi vodilni dolenjski gospodarstveniki. Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Tomaž Kordiš pa je opozoril, da so gospodarske družbe Dolenjske in Bele krajine državi v zadnjem desetletju plačale 374,4 milijona evrov davka iz dobička, “s tem pa smo, lahko rečemo, že plačali tretjo razvojno os na odseku od izvoza Novo mesto do izvoza Maline”, je dodal.