Kot so za STA povedali na Darsu, je začetek gradnje tretjega voznega pasu na štajerski avtocestni vpadnici v prestolnico pričakovati po pravnomočno zaključenem postopku izbire izvajalca, predvidoma v letu 2022. “Ker bo več faz del, je točno težko napovedati, kdaj bo promet na tem delu v celoti stekel po tretjem pasu. Vsekakor je želja v roku enega leta od začetka gradnje,” so navedli.

Ta časovnica bo sicer izvedljiva le ob predpostavki, da za avtocestni odsek med Domžalami in Zadrobrovo/Ljubljano ne bo potrebna presoja vplivov na okolje.

Projekti sicer še niso izdelani; trenutno teče projektiranje tako za štajerski kor primorski del (Kozarje/Ljubljana – Vrhnika). “Trudimo se, da bodo projektne rešite omogočale dva zožena pasova v vsako smer večino časa gradnje,” so pojasnili na Darsu.

Medtem ko je očitno gradnja tretjega pasu na štajerski vpadnici vse bližje, pa je več neznank glede primorske vpadnice. Kot pravijo na Darsu, je treba na podlagi avgusta lani sprejetih sprememb in dopolnil uredbe o posegih v okolje za dela na primorskem kraku izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Odseka na štajerski in primorski avtocesti sta sicer prometno najbolj obremenjena avtocestna odseka v državi. Med Brezovico in Vrhniko je med 2015 in 2019 promet narasel za skoraj petino na povprečno skoraj 67.100 vozil na dan, med Domžalami in Zadobrovo pa za nekaj manj kot četrtino na povprečno 59.600 vozil na dan.

Cilj Darsovih načrtov je povečati pretočnost in varnost poteka prometa in učinkoviteje obvladovati prometne tokove. Z nekoliko povečano zmogljivostjo na obeh odsekih pričakujejo tudi bolj enakomeren in umirjen prometni tok ob prometnih konicah.

Na podlagi izdelane idejne zasnove vzpostavitve tretjega pasu na teh odsekih na Darsu ocenjujejo, da bo skupna vrednost obeh investicij okoli 90 milijonov evrov.