Istrski demokratski zbor (IDS) je dobil tri poslanska mesta, stranka Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti dva ter Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB) enega poslanca.

V devetem sklicu sabora bo tudi neodvisna lista nekdanjega člana HDZ Željka Glasnovića, ki si je vstop v sabor zagotovila v 11. volilni enoti za diasporo. Dodatnih osem poslancev so izvolili v 12. volilni enoti za poslance narodnih manjšin, med katerimi v nedeljo ni bilo slovenskih kandidatov.

Danes začne teči 48-urni rok za ugovore na izide volitev. Končne izide bo na koncu potrdilo ustavno sodišče, je pojasnil predsednik volilne komisije Branko Hrvatin, ki je poudaril, da zaenkrat ni bilo nobenih pripomb na potek nedeljskih volitev.

Predsednik HDZ in kandidat za premierja Andrej Plenković je po objavi relativne zmage stranke na nedeljskih volitvah napovedal, da bodo že danes začeli pogovore o oblikovanju nove stabilne hrvaške vlade s potencialnimi partnerji, ki so programsko in svetovnonazorsko podobni HDZ.

Napovedal je tudi, da bo prihodnja hrvaška vlada evropsko usmerjena, ki bo sledila politiki Evropske ljudske stranke (EPP). EPP je močno podpirala HDZ na predčasnih parlamentarnih volitvah.

Spomnil je, da je bila HDZ pred nekaj meseci v slabem položaju, a je s svojimi sodelavci vrnil stranko v desno sredino, kar so po njegovi oceni prepoznali tudi volivci.

Predsednik SDP Zoran Milanović je na novinarski konferenci na sedežu socialdemokratov v Zagrebu prevzel odgovornost za volilno polomijo levosredinske Narodne koalicije. Izjavil je, da ne bo več kandidiral za vodilni položaj v stranki. Pozval je SDP, naj čim prej razpiše strankarske volitve.

Ni jasno povedal, ali bo ostal saborski poslanec ali pa bo poiskal drugo delo.

V hrvaških medijih so se že začela ugibanja o morebitnem nasledniku Milanovića, ki vodi stranko od leta 2007.

Največkrat omenjajo njegove najbližje sodelavce, kot so bivši ministri v njegovi vladi Ranko Ostojić, Siniša Hajdaš Dončić in Orsat Miljenić, kot tudi poslanec v Evropskem parlamentu in nekdanji hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki velja za Milanovićevega nasprotnika v stranki.

Statut SDP določa sklic volitev predsednika stranke najpozneje 150 dni po parlamentarnih volitvah.

Da je Milanović najbolj odgovoren za poraz Narodne koalicije, je v pogovoru za STA dejal tudi profesor na zagrebški filozofski fakulteti Žarko Puhovski. Poudaril je, da je Milanović le dosegel, da je njegovo volilno telo ostalo doma, medtem ko je Plenković uspel mobilizirati svoje volivce.

Ocenil je, da bo po vsem sodeč HDZ oblikovala večino z Mostom ter s poslanci narodnih manjšin in nekaterih manjših strank, kot je Bandić Milan 365 – Stranka dela in solidarnosti ali del koalicije Edina opcija, ki jo vodi Živi zid, z osmimi poslanci.

Predsednik Mosta Božo Petrov je v volilni noči dejal, da imajo njihovi potencialni partnerji pet dni časa, da sprejmejo sedem pogojev za sodelovanje, med katerimi je tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu, kar so v HDZ že označili kot težko izvedljivo zaradi enotne ribiške in okoljevarstvene politike EU.

Puhovski v stališčih Mosta vidi morebitne težave pri oblikovanju nove vlade, ker kot manjši partner ne more postavljati veliko pogojev, kot sta položaja premierja ali predsednika sabora. Če bo Most vztrajal pri svojih zahtevah, ki bodo nesprejemljive za HDZ, so možne tudi nove parlamentarne volitve, je dejal Puhovski.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je napovedala, da bo posvetovanja s parlamentarnimi strankami o mandatarju za sestavo nove vlade začela, ko bo od volilne komisije prejela končne uradne izide volitev. Poudarila je, da ne bo trpela zavlačevanj in ultimatov v pogajanjih o prihodnji hrvaški vladi, tako kot po lanskih volitvah.

Grabar-Kitarovićeva meni, da Hrvaška ne potrebuje vnovičnega političnega modrovanja, temveč odločno in sposobno vodstvo, ki bo usmerjeno v prihodnost in bo zagotovilo stabilnost, razvoj in gospodarsko rast.

“Verjamem, da bom zelo kmalu dobila dokaz o podpori več kot polovice saborskih poslancev za novega mandatarja, ker Hrvaška nima časa,” je povedala novinarjem v svojemu uradu.

Kot je ocenila, je nizka volilna udeležba opozorilo vsem, da bolj odgovorno opravljajo svoje naloge in povrnejo zaupanje v hrvaško politiko. Nedeljskih volitev se je udeležilo nekaj več kot 52 odstotkov volivcev, kar je najmanj na parlamentarnih volitvah v 26 letih hrvaške samostojnosti.

Čestitala je 151 izvoljenim poslancem in poslankam, posebej pa HDZ in njenemu predsedniku Andreju Plenkoviću kot relativni zmagovalki nedeljskih volitvah, ki so sledile junijski nezaupnici prejšnjemu premierju Tihomirju Oreškoviću in njegovi vladi HDZ in Mosta.