“Pravila ESČP pravijo, da je treba najprej oceniti, ali je tožba dovoljena. Če in kdaj bo ESČP sklenilo, da jo bo treba posredovati Hrvaški, bomo imeli priložnost pogledati točno, za kaj gre in potem bomo lahko ustrezno odgovorili,” so za STA dejali na sedežu hrvaške diplomacije.

Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je v četrtek zatrdil, da niti sodišče v Strasbourgu še ni prejelo slovenske tožbe. Ocenil je, da lahko postopek traja več let, je pa potrebno najprej ugotoviti, ali je tožba dovoljena.

S hrvaškega sedeža diplomacije sicer niso odgovorili na vprašanje STA, kako potekajo pogovori med Zagrebom in Ljubljano v sporu o prenesenih deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB.

Slovenija je v tožbi ocenila, da terjatve LB do hrvaških podjetij znašajo približno 360 milijonov evrov, Hrvaška pa zahteva približno 280 milijonov evrov, ki so bili preneseni v javni dolg države v prvi polovici 90. let, potem ko so hrvaške banke izplačale nekdanje devizne varčevalce LB.

Slovenski pravosodni minister Goran Klemenčič je ob pojasnitvi tožbe v četrtek dejal, da je o vsem obvestil svojega hrvaškega kolega Anta Šprlja. Na četrtkovo prošnjo STA za odziv se s hrvaškega pravosodnega ministrstva še niso odzvali.

Tukaj ni nobenega spora med Slovenijo in Hrvaško, pa je slovensko tožbo ob robu vrha EU27 v Bratislavi danes komentiral hrvaški premier v odhajanju Tihomir Orešković. Izrazil je prepričanje, da se bo to vprašanje razrešilo v okviru Evropskega sodišča za človekove pravice.