Hrvaška je pismo o nameri vstopa v ERM II institucijam EU poslala julija lani. Pripravila ga je v sodelovanju z njimi. Takrat je bilo rečeno, da lahko oceno pripravljenosti na vstop v mehanizem pričakuje čez približno eno leto.
Marić je v petek v Zagrebu v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov izpostavil, da je hrvaško gospodarstvo močno evroizirano ter da je bila kuna ves čas obstoja v minulih 25 letih nominalno stabilna – da je de iure drsni tečaj, de facto pa je skoraj vezana valuta.
Poudaril je tudi, da so opravili temeljito analizo stroškov in koristi prevzema evra, ker je ljudi strah rasti cen ob prehodu k evru. Ta je po njegovih besedah pokazala, da je bistveno več trajnostnih koristi kot potencialnih stroškov.
Hrvaška mora za vstop v ERM II izpolniti 19 konkretnih ukrepov na šestih področjih. “V teniškem žargonu – žogica je na naši strani igrišča, v naših rokah,” je ponazoril Marić.
Hrvaške zaveze se nanašajo na zagotavljanje ustreznega bančnega nadzora, ukrepanja za preprečevanje pranja denarja, zbiranje in obdelavo statističnih podatkov, upravljanje javnega sektorja ter zmanjševanje finančnih in administrativnih bremen.
Minister je spomnil, da so si zastavili cilj, da ta merila izpolnijo do sredine tega leta. Hipotetično, če bi bila Hrvaška članica ERM II, bi lahko odkljukala vseh pet pogojev za vstop v območje evra, je danes izpostavil minister.
Čeprav je javni dolg nad dovoljenim pragom 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), pa je Hrvaška po Marićevih besedah v minulih štirih letih zniževala štirikrat hitreje, kot predvidevajo maastrichtska merila. Seveda je pa treba po vstopu v ERM II zagotoviti, da se ta merila še naprej spoštujejo, je izpostavil Marić.
Premier Andrej Plenković je sicer pred dnevi izrazil pričakovanje, da bo Hrvaška v ERM II vstopila do konca leta.
Uresničevanje zavez spremljata Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija. Ko bosta sprejeli pozitivno oceno, bodo članice območja evra in Danska s konsenzom odločile o uradni prošnji hrvaških oblasti za vstop v ta mehanizem.
V območju evra je 19 držav EU, od leta 2007 tudi Slovenija, ki je evro prevzela kot prva nova članica iz širitve leta 2004. Med preostalimi devetimi jih je sedem dolžnih prevzeti skupno evropsko valuto, ko izpolnijo pogoje za to. To so Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Švedska. Velika Britanija in Danska pa sta si zagotovili stalno izvzetje, vendar je Danska kljub temu v mehanizmu ERM II.
Članica unije lahko skupno evropsko valuto uvede, če izpolnjuje štiri maastrichtska merila, ki terjajo cenovno stabilnost oziroma nizko stopnjo inflacije, zdrave javne finance, stabilne valutne tečaje in nizko raven obrestnih mer. Da lahko država postane članica območja evra, mora biti vsaj dve leti v mehanizmu deviznih tečajev ERM II.
Evropska komisija je sicer že maja 2018 ocenila, da Hrvaška in Bolgarija izpolnjujeta vsa merila za prevzem evra, razen merila glede deviznega tečaja, saj nista članici mehanizma ERM II.
ERM je Evropska gospodarska skupnost uvedla leta 1979 kot del evropskega denarnega sistema, da bi zmanjšala nihanja deviznih tečajev in zagotovila denarno stabilnost v Evropi v pripravah na uvedbo skupne evropske valute, ki se je zgodila 1. januarja 1999. Po uvedbi evra je postal mehanizem sredstvo za zagotavljanje stabilnosti valut članic zunaj območja evra, ki želijo prevzeti skupno valuto. Danska krona je trenutno edina valuta v ERM II.
