Medresorska komisija je decembra sklenila postopek ocenjevanja ponudb za nakup letal. Objavili so, da je Švedska ponudila nove gripene model C/D, ZDA pa nova letala F-16 blok 70. Francija ponuja rabljena letala rafale, Izrael pa rabljene ameriške F-16 barack. Neuradno je bilo slišati, da sta v ožji izbiri novo ameriško letalo in rabljeno francosko.

Ko bo vlada izbrala optimalno rešitev za Hrvaško, bodo sledila večmesečna pogajanja za pripravo medvladne pogodbe z vlado države, od katere nameravajo kupiti največ 12 vojaških lovcev. Pogodbo naj bi sklenili najpozneje do konca leta.

V preteklih nekaj tednih pa ni šlo vse po načrtih. Ni bilo seje saborskega odbora za obrambo niti državnega sveta za obrambo na temo nakupa vojaških letal. Premier Plenković je v četrtek priznal, da bodo tudi na vladi še počakali z odločitvijo o najboljšem ponudniku. Pojasnil je, da je postopek nabave stekel, preden je konec decembra uničujoči potres stresel sisaško-moslavško županijo ter da je vlada zdaj osredotočena na sanacijo popotresne škode.

Reševanje perečih sanacijskih, zdravstvenih in gospodarskih težav je velikanska obremenitev za hrvaški državni proračun. Letošnjega so zastavili tudi z namenom, da bi s krčenjem proračunskega primanjkljaja in javnega dolga nadaljevali izpolnjevanje pogojev za čim prejšnji vstop v območje evra, potem ko je lanska prizadevanja ovirala epidemija. Kot najzgodnejši možni datum uvedbe evra so omenjali 1. januar 2023, kar se v tem trenutku zdi malo verjetno.

Hrvaška vlada sicer že pred krizo zaradi epidemije in potresa ni pojasnila, kako namerava zagotoviti denar za nakup novih vojaških letal. Pri tem nakupu se sicer omenjajo tudi več kot milijardo ameriških dolarjev visoki zneski.

Gre za drugi hrvaški poskus nabave vojaških letal, potem ko je leta 2019 propadel posel z Izraelom, ki se je brez soglasja ZDA dogovarjal s Hrvaško o prodaji svojega baracka kot različice ameriškega letala F-16.

Hrvaško vojaško letalstvo ima še nekaj uporabnih migov še iz jugoslovanskih časov, ki jih lahko uporabljajo najpozneje do leta 2024. Če do takrat ne bodo nabavili novih letal, bodo morali prepustiti nadzor svojega zračnega prostora kateri od članic zveze Nato.