Koalicijske stranke niso bile enotne v podpori noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero šolska ministrica Maja Makovec Brenčič uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Ministrica, ki si je lani s tega naslova, ko še ni uresničila odločbe, prislužila interpelacijo, pojasnjuje, da sedaj uresničujejo zavezo, da bo obvezni del javnega programa zasebnih osnovnih šol financiran stoodstotno, država pa bi ohranila tudi pravico zasebnih šol iz leta 1996, da bo tudi razširjen program zasebnikov sofinanciran 85-odstotno. Ministrica: Ne izenačujemo financiranja "To pomeni, da ne izenačujemo financiranja javnih in zasebnih šol," je po četrtkovi seji vlade dejala Maja Makovec Brenčič in poudarila, da bo razlika med javnimi in zasebnimi šolami vendarle petnajstodstotna. Predlog, v katerem so po njenih besedah tudi varovala in novi pogoji ter kriteriji za ustanavljanje novih šol, so podprli ministri strank SMC in Desus, ne pa tudi ministri stranke SD. Ne le da ti nasprotujejo predlogu, ki tudi zasebnim šolam omogoča stoodstotno financiranje javno veljavnega programa, že pred časom so v zakonodajno službo državnega zbora vložili predlog za spremembo ustave, ki bi stoodstotno financiranje omogočal le javnim šolam. "Popolnoma jasno je, da je obvezni program javnih in zasebnih šol drugačen, kar je zapisano v zakonu o osnovni šoli," opozarja nekdanji šolski minister iz vrst SD Jernej Pikalo. Zasebnim šolam zakon nalaga manj obveznosti. Medtem ko so osnovnošolci primorani poslušati biologijo, fiziko, kemijo, je za učence zasebnih šol zakonsko obvezen le en naravoslovni predmet, podobno tudi po en družboslovni in en umetniški predmet. Da imajo v zasebnih šolah manjši nabor obveznih predmetov, je razumljivo, saj morajo urnik zapolniti tudi s svojim specialnim programom. "Davkoplačevalci pa bodo primorani oba programa financirati stoodstotno, čeprav je program zasebnih šol po obsegu manjši od programa v javnih šolah," d