Islandsko zunanje ministrstvo vsako drugo leto organizira študijski obisk ene od partnerskih držav. Tokrat so na interni anketi, kjer so izbirali med Varšavo, Rimom in Ljubljano, izbrali slovensko prestolnico. “Državi sta si zelo primerljivi,” je pojasnila veleposlanica Islandije Kristin A. Arnadottir.
Obe državi sta majhni. Čeprav je Islandija po površini nekajkrat večja od Slovenije, ima manj kot 350.000 prebivalcev. V obeh državah je ena od glavnih gospodarskih panog turizem, državi pa kljub svoji majhnosti presenečata tudi na športnem področju. Islandija je na primer postala država z najmanjšim številom prebivalcev, ki se je s svojimi nogometaši uvrstila na evropsko in svetovno prvenstvo.
A so se v petek državni sekretarji in drugi predstavniki ministrstva na predstavitvah raje osredotočili predvsem na politična področja, kjer državi zagovarjata podobna stališča, saj sta obe strani izkazali okrepitev sodelovanja na njih. Vodja sektorja za javno diplomacijo in mednarodno sodelovanje v kulturi na MZZ Nataša Prah je pojasnila, da so program pripravili po željah gostov. Si pa tudi slovenska stran želi izkoristiti tako številčen obisk. “Absolutno pričakujemo izmenjevanje znanja, ogromno je vprašanj in interakcije,” je dejala.
Velik del predstavitev v petek so posvetili področju človekovih pravic, saj sta državi aktivni zagovornici in trenutno tudi članici Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi.
Generalna direktorica za multilateralo na MZZ Sabina Stadler je sicer dejala, da vidi prihodnost malih držav v iskanju niš. Tako se namerava Slovenija v prihodnje še bolj aktivno zavzemati za pravice žensk in otrok ter ranljivih skupin, kot so starejši.
Stadlerjeva pa je kot predstavnica MZZ požela veliko pohval za področje enakosti med spoloma, tako za aktivnosti ministrstva v mednarodnih organizacijah, kot tudi da to prakticirajo doma.
Islandija velja za eno vodilnih držav na področju človekovih pravic, ki jih uživajo državljani. Lani pa se je država po oceni Svetovnega gospodarskega foruma ponovno uvrstila na prvo mesto držav z največjo enakopravnostjo med spoloma.
Pojavile so se tudi pobude okrepitve gospodarskega sodelovanja. Med drugim je državna sekretarka Simona Leskovar predlagala okrepitev sodelovanja na področju trajnostnega razvoja. Slovenska gospodarska diplomacija je bila sicer ena od osrednjih petkovih tem, o kateri so več želeli vedeti obiskovalci.
Islandija sicer ne sodi med pomembne zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, saj je lani obseg blagovne menjave znašal le 3,7 milijona evrov, kar sicer predstavlja povečanje za skoraj pet odstotkov v primerjavi z letom 2016.
Vedoželjni Islandci pa so spraševali tudi o strukturni ureditvi ministrstva, od tega delovanja veleposlaništev do sodelovanja v Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS). Področje je pojasnil generalni sekretar na MZZ Damjan Bergant, ki je izpostavil pozitivne izkušnje z EEAS, saj je organizacija v pomoč predvsem majhnih državam, ki nimajo tako razvite diplomatske mreže.
Islandija je pred leti preklicala prošnjo za članstvo v Evropski uniji, je pa od leta 1994 del Evropskega gospodarskega trga, a ji to ne omogoča diplomatskih prednostih, ki jih lahko koristi Slovenija v okviru EEAS.
Islandski gosti so si v okviru študijskega obiska v petek ogledali tudi Ljubljano, v soboto pa so jih popeljali do slovenskega turističnega bisera, Bleda. “Ko se bo skupina vrnila na Islandijo, bo širila dobre novice o prelepem mestu, čudoviti državi in kulinariki,” je pripomnila islandska veleposlanica.
Arnadottirjeva je še pojasnila, da želijo s študijskimi obiski sicer predvsem dobiti vpogled v države, njihove programe in delovanje. “Za nas je to misija iskanja dejstev,” je dodala. Po njenem morajo imeti namreč uslužbenci, ki so aktivni na mednarodnem področju, široko paleto znanja, se učiti, kako delujejo drugi in sklepati prijateljstva.
Ideja o študijskem obisku je naletela na plodna tla tudi v Mladiki. Tako je državna sekretarka v petek med drugim izrazila željo, da bi lahko tudi slovenski diplomati študijsko obiskali kakšno državo, morda prav Islandijo. Če je to izvedljivo, pa še ni jasno.
