Iz Štajerca: Ko zadišijo njegovi medenjaki, postaneš lačen

Iz Štajerca: Ko zadišijo njegovi medenjaki, postaneš lačen

Ob vstopu v prostore lectarja, medičarja in svečarja Bena Kolariča na Glavnem trgu v Mariboru postaneš lačen, četudi prej nisi bil. Pa ne zaradi omamnih sladkobnih vonjav lačen hrane, tudi zgodovine te tradicionalne slovenske obrti, ki je v njegovi družini že od osemdesetega leta. Ob vprašanju, kdaj je prevzel dejavnost, Kolarič pove, da leta 1992 ob očetovi upokojitvi, žena Mira pa ga iz delavnice, ki je v istem prostoru, a ločena z leseno pregrado, nemudoma opomni: "Takrat sva se poročila, 1993. si začel." Vse domače Pritrditvi in nekoliko nervoznemu smehu sledi še njegova pripoved, da je že kot otrok rasel z delom in da pravzaprav nikoli ni imel pomislekov o nadaljevanju tradicije. "Delo sem enostavno vzljubil," zatrdi. Zdaj že 25 let samostojno izdeluje sveče, medenjake in lectova srca. Vse to počne na tradicionalen način, obenem zagotavlja, da so sestavine v celoti slovenskega porekla. O motivih na srcih pove, da gre za izražanje človeka v umetnosti. Sicer se res drži nekaterih klasičnih motivov, a se ne omejuje pri svoji kreativnosti. Ne obiskujejo ga samo Slovenci, prihajajo tudi iz Švedske, Nemčije, Švice in Francije. Ob tem doda, da so to stalne stranke, ki ga obiščejo vsako leto, pred nekaj leti so ga obiskali še otroci iz Clevelanda. Zanje, za različne šolske ali vrtčevske skupine pa tudi druge mimoidoče večkrat pripravi prikaz procesa izdelave in degustacije. "Turisti so navdušeni nad medenjaki, ki so narejeni po starih receptih" Kljub svoji skromnosti ne varčuje s hvalo, kaj vse je podedoval in še zdaj hrani. Od fotografij prejšnjih lastnikov, od katerih je oče Maksimilijan Kolarič prevzel prostore in znanje, do modelov za peko, ki so jih takrat uporabljali. Na kar je še posebno ponosen, je originalna receptura medičarskih mojstrov, ki so delovali v Mariboru. "Turisti so navdušeni nad medenjaki, ki so narejeni točno po teh receptih," ponosno pove. Za nevpadljiv, skoraj skrit lokal zgolj s skromnim napisom Medičar, svečar, ki ga ima po tolikih letih

Ob vstopu v prostore lectarja, medičarja in svečarja Bena Kolariča na Glavnem trgu v Mariboru postaneš lačen, četudi prej nisi bil. Pa ne zaradi omamnih sladkobnih vonjav lačen hrane, tudi zgodovine te tradicionalne slovenske obrti, ki je v njegovi družini že od osemdesetega leta. Ob vprašanju, kdaj je prevzel dejavnost, Kolarič pove, da leta 1992 ob očetovi upokojitvi, žena Mira pa ga iz delavnice, ki je v istem prostoru, a ločena z leseno pregrado, nemudoma opomni: “Takrat sva se poročila, 1993. si začel.” Vse domače Pritrditvi in nekoliko nervoznemu smehu sledi še njegova pripoved, da je že kot otrok rasel z delom in da pravzaprav nikoli ni imel pomislekov o nadaljevanju tradicije. “Delo sem enostavno vzljubil,” zatrdi. Zdaj že 25 let samostojno izdeluje sveče, medenjake in lectova srca. Vse to počne na tradicionalen način, obenem zagotavlja, da so sestavine v celoti slovenskega porekla. O motivih na srcih pove, da gre za izražanje človeka v umetnosti. Sicer se res drži nekaterih klasičnih motivov, a se ne omejuje pri svoji kreativnosti. Ne obiskujejo ga samo Slovenci, prihajajo tudi iz Švedske, Nemčije, Švice in Francije. Ob tem doda, da so to stalne stranke, ki ga obiščejo vsako leto, pred nekaj leti so ga obiskali še otroci iz Clevelanda. Zanje, za različne šolske ali vrtčevske skupine pa tudi druge mimoidoče večkrat pripravi prikaz procesa izdelave in degustacije. “Turisti so navdušeni nad medenjaki, ki so narejeni po starih receptih” Kljub svoji skromnosti ne varčuje s hvalo, kaj vse je podedoval in še zdaj hrani. Od fotografij prejšnjih lastnikov, od katerih je oče Maksimilijan Kolarič prevzel prostore in znanje, do modelov za peko, ki so jih takrat uporabljali. Na kar je še posebno ponosen, je originalna receptura medičarskih mojstrov, ki so delovali v Mariboru. “Turisti so navdušeni nad medenjaki, ki so narejeni točno po teh receptih,” ponosno pove. Za nevpadljiv, skoraj skrit lokal zgolj s skromnim napisom Medičar, svečar, ki ga ima po tolikih letih

Scroll to top
Skip to content