V Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) Slovenj Gradec je do konca septembra na ogled osrednja poletna razstava Memento, Kakor senca so naši dnevi. Na ogled oziroma v dialog so postavljena izbrana slikarska dela priznanega slovenskega umetnika Zdenka Huzjana ter izbrana dela iz zapuščine nemškega umetnika Hermanna Falkeja .”Ena od smernic koroške galerije se navezuje na zbirko, ki je vezana na enega najvidnejših umetnikov iz naše regije, Jožeta Tisnikarja. Tisnikar s svojo izrazito eksistencialno tematiko nakazuje smernico, okoli katere se odvija velik del programa. S to razstavo nadaljujemo trend razstav, ki odpirajo univerzalna vprašanja človeka, bivanja, smrti,” pravi direktorica KGLU Andreja Hribernik.V nepregledni množici sodobnih trendovskih praks galerija z razstavo opozarja na opuse podob, ki v središče dosledno postavljajo človeka, vpetega v vse bivanjske situacije, ujetega v usodnost lastnih izkušenj in spoznanj v odnosu do sveta, do bližnjega in do samega sebe, ko se kot posameznik nazadnje sooči s samoto in izolacijo, nebogljeno izpostavljenostjo in smrtjo.Prav takšni, eksistencialistični, a povzdignjeni v jezik metafore in gnani od občutene humanistične erudicije, sta vslikovljeni poetiki slovenskega slikarja Zdenka Huzjana, glasnika izgubljene arhaične globine, in nemškega slikarja Hermanna Falkeja, ki je svojo izgubljeno Arkadijo in zadnji dom našel na južnem Koroškem v Avstriji.Kustos projekta Marko Košan je v katalogu, ki je izšel ob razstavi, med drugim zapisal: “Falkejev in Huzjanov slikarski svet je ponotranjen in v iskanju resnice mnogo večji od banalnih ekscesov zunanjega sveta. Njuno k človeku usmerjeno zrenje je vselej odmaknjeno, kot bi bilo ugreznjeno v minulo, in je zategadelj uperjeno tudi proti moderni industrijski družbi.” Pove še, da sta oba avtorja postavljena v dialog, gre za dve predstavitvi v okviru ene razstave. Huzjanove slike ne pripovedujejo zgodb, medtem ko Falke pripoveduje zgodbe. V ozadju njegovega slikarstva so zgodo
