Ustavno sodišče je včeraj sporočilo dolgo pričakovano odločitev o izbrisu imetnikov podrejenega kapitala. Država je konec leta 2013 banke namreč reševala tako z denarjem davkoplačevalcev kot z denarjem nekaterih vlagateljev, pri čemer je imetnike podrejenih obveznic in delničarje razlastila. Skupaj je šlo za skoraj 600 milijonov evrov njihovega denarja ne glede na to, da so podrejene obveznice slovenskih bank, ki so prinašale višje obresti kot denimo depoziti, kupovali pod drugačnimi pogoji, kot jih je potem opredelila novela zakona o bančništvu. V prospektu ob prodaji obveznic je pisalo, da bi lahko vlagatelji denar, ki so ga vložili v podrejene obveznice, izgubili le v primeru stečaja banke. A konec leta 2013 je novela zakona o bančništvu Banki Slovenije omogočila, da v primeru sanacije bančnega sistema izbriše podrejeni kapital, kar ga tudi je. A po mnenju ustavnega sodišča izbris podrejenega kapitala ni bil v neskladju z ustavo, kakor so zatrjevali pobudniki v zahtevah za oceno ustavnosti zakona o bančništvu. Nasprotno, ustavno sodišče je sklenilo, da zakon v delih, ki omogočajo izbris podrejenih obveznosti, nastalih pred uveljavitvijo zakona, ni protiustaven. Prav tako ni zakon po mnenju ustavnih sodnikov posegel v pravico do zasebne lastnine. Podrejene obveznosti, ugotavlja sodišče, “niso bile pravno enakovredne navadnim terjatvam upnikov bank, saj so v večinskem delu tvorile kapital banke, ki je bil namenjen pokrivanju izgub banke in zaščiti drugih upnikov, predvsem deponentov”. Je razveljavitev izbrisa še možna? Kar pa je po odločitvi ustavnih sodnikov v neskladju z ustavo, je 350. a člen zakona o bančništvu, ki onemogoča učinkovito sodno varstvo, ker – tako ustavno sodišče – zakonodajalec ni upošteval in ustrezno uravnotežil znatno šibkejšega položaja vlagateljev v primerjavi z Banko Slovenije. Do samega akta izbrisa pa se ustavno sodišče ni opredelilo, ampak: ali ga je zdaj sploh še mogoče izpodbijati? Dr. Saša Zagorc s katedre za ustavno pravo na ljubljan
