Čeprav so bili koalicijski partnerji zaradi kapljanja interpelacij kritični do opozicije, so nekatere ministre podprli s stisnjenimi zobmi ali pogojno z zahtevami. Zaveze so pospešile pripravo ukrepov, nekatere interpelacije pa so zatresle koalicijo. Tudi besedni dvoboji med strankarskimi veljaki niso bili redkost.
Prvi na interpelaciji Erjavec, Kopač Mrakova na zagovoru dvakrat
Marca je svoj položaj v DZ uspešno ubranil zunanji minister in prvak DeSUS Karl Erjavec, ki mu je poslanska skupina NSi med drugim očitala, da je pomagal Hrvaški pri rušenju arbitraže. Za DeSUS sicer ni bilo počitka. Aprila se je zaradi izgube zaupanja premierja Mira Cerarja s položaja ministrice za kulturo morala posloviti Julijana Bizjak Mlakar, ki je nato z nekaj hrupa sedla med poslance DeSUS.
Vihar v koaliciji pa je povzročila njihova odločitev, da bodo podprli razrešitev ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, ki se je na junijski interpelaciji prvič zagovarjala zaradi primera odvzema velenjskih dečkov babici. Interpelacijo so vložili poslanci SDS, vendar pa jo je ministrica zaradi koalicijskih kritik na račun njenega dela le za las prestala.
Cerar in poslanci SMC so jo podprli s pričakovanji, da bo do konca leta aktivnejša pri ukrepih na področju socialne politike. Čeprav vse zaveze še niso povsem izpolnjene, je ministrica sredi decembra z bistveno večjo podporo kot prvič, tokrat s pomočjo DeSUS, prestala še drugo interpelacijo. Tudi na tej se je zagovarjala zaradi primera velenjskih dečkov.
Ena bolj odmevnih interpelacija zoper Kolar Celarčevo, sporazum s Fidesom ogrozil koalicijo
Zaradi vse bolj napetih in nevzdržnih razmer v zdravstvu se je na tnalu znašla ministrica Milojka Kolar Celarc. Prva je interpelacijo zoper njo spisala poslanska skupina NSi, vendar jo je z vložitvijo svoje interpelacije za las prehitela SDS.
Tudi v koaliciji so opozorili na težke razmere v zdravstvu, zlasti na predolge čakalne vrste, a ministrico oktobra podprli z njeno obljubo, da bo do konca leta predložila reformne ukrepe. Spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju so sicer še v obrisih in tudi čakalne vrste se niso skrajšale, je pa ministrica koaliciji predstavila sveženj reformnih predlogov.
V DeSUS, ki je podporo ministrici odrekla ob sporazumu z zdravniškim sindikatom Fides, so Cerarju obljubili, da je ne bodo blokirali. A so premierja tudi posvarili, da s svojo polno podporo Kolar Celarčevi nase prevzema veliko odgovornost.
Sporazum s Fidesom je namreč resno ogrozil koalicijo, saj sta mu na vladi nasprotovali tako DeSUS kot SD. Posvarili sta pred zaostritvijo zahtev sindikatov javnega sektorja, kar se je tudi zgodilo, a je vladnim pogajalcem tik pred zdajci uspelo najti skupni jezik s sindikalnimi, kar je nekoliko pomirilo tudi koalicijo.
Tako je sporazum s Fidesom zasenčil tudi novembrsko interpelacijo zoper celotno vlado, s katero ji je SDS očitala neizpolnjevanje zavez iz koalicijskega sporazuma. Partnerji so kljub napetostim strnili vrste, zahteve do posameznih ministrov in različni pogledi na reševanje težav pa so ostali.
Luka Koper razgrela dogajanje tudi v SMC
Velika pričakovanja koalicije so do ministra za infrastrukturo iz vrst SMC Petra Gašperšiča, ki je septembra uspešno prestal interpelacijo, na kateri se je zagovarjal zaradi zapletov okoli Luke Koper.
Ob interpelaciji sta presenetila poslanca SMC s Primorske. Marko Ferluga je glasoval za razrešitev Gašperšiča, nekdanji poslanec Tilen Božič, ki je zatem iz DZ prestopil v vladne vrste, je bil vzdržan. Oba sta poleti zamrznila članstvo v SMC, Ferluga pa tudi sicer svojih kritik na račun stranke ne skriva.
Razhajanja v koaliciji in sami SMC tlijo tudi pri ukrepih za primer novega begunskega vala. Tako je v vladni proceduri obtičal predlog novele zakona o tujcih, za katerim pa trdno stoji ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.
Razhajanja ostajajo tudi glede financiranja zasebnega šolstva. Stranke so ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič na novembrski interpelaciji sicer podprle, a rešitve za izpolnitev ustavne odločbe glede tega vprašanja še niso našle.
Tudi na desnici napetosti in neenotnost
Na enotnost ne kaže niti na desnem političnem polu, kjer so pogosto razvnete strasti med SDS in NSi. Napeto je bilo na aprilskem shodu V obrambo Slovenije, ko so zaradi poziva k demokratični desnici izžvižgali predsednico NSi Ljudmilo Novak.
Stranki sta si v medijih izmenjali precej ostrih besed, kar nakazuje, da je vnovična koalicija med njima praktično nemogoča, dokler bo SDS vodil Janez Janša. NSi je svoj odmik od njegove politike potrdila tudi na novembrskem kongresu, na katerem so se zavzeli za programsko sredinsko koalicijo in Novakovi potrdili še en mandat.
Odmevali so odhodi nekaterih vidnih članov SDS iz stranke, še najbolj nekdanjega ministra Dragutina Mateja, dolgoletne podpornice Janeza Janše Vere Ban ter poslancev Andreja Čuša in Zvonka Laha. Odhodi so dodatno vzpodbudili ugibanja o morebitnih novih strankah na desnici.
Od maja sicer že deluje Nova ljudska stranka Slovenije, medtem ko se je dosedanja SLS prav tako ukvarjala z notranjimi spori in med drugim iz svojih vrst izključila nekdanjega predsednika Marjana Podobnika, še en – Bojan Šrot pa je odšel sam.
