Predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku so bili v javni obravnavi od 21. junija do 1. avgusta. Na ministrstvu za finance so jih pripravili s ciljem razbremenitve stroškov dela, izpad prihodkov pa se bo deloma nadomestil z višjo obdavčitvijo kapitala.
Prejetih pripomb vsebinsko na ministrstvu še ne morejo komentirati, povedali pa so, da so jih največ prejeli v zvezi s predlogom novele zakona o dohodnini, in sicer 36, od tega 16 s strani pravnih ter 20 s strani fizičnih oseb.
Med drugim gre za predloge glede lestvice za odmero dohodnine, splošne olajšave, olajšave za študentsko delo in sistem namenitve dela dohodnine za donacije, največ pripomb pa so prejeli v povezavi z dohodkom iz kapitala, so povedali.
Kapital bo po tem predlogu obdavčen bolj. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja glede stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, kjer se bo z 10 na 15 odstotkov zvišal tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
Glede kapitalskih dobičkov se sicer ohranja veljavna ureditev, po kateri se z daljšim lastništvom vrednostnega papirja stopnja obdavčitve znižuje, vendar pa bo to zniževanje šlo nekoliko počasneje kot doslej.
Poglavitna predlagana novost v zakonu o dohodnini je sicer zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v dveh pa se spreminjajo tudi stopnje davka, in sicer se v drugem in tretjem dohodninskem razredu obdavčitev znižuje s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 32 odstotkov. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo ob tem zvišala s 3302,70 na 3500 evrov.
Novela zakona o dohodnini poleg tega prinaša novosti tudi za samostojne podjetnike. Znižanje davčne osnove za tiste, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube, bo namreč po novem omejeno.
Na predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, kjer se stopnja davka tako kot pri kapitalskih dobičkih zvišuje s 25 na 27,5 odstotka, so na ministrstvu prejeli 22 odzivov. Pripombe se pretežno nanašajo na spremembo upoštevanja normiranih stroškov pri ugotavljanju vrednosti izvedenih finančnih instrumentov ob pridobitvi in odsvojitvi v okviru ugotavljanja doseženega dobička ter glede stopnje obdavčitve.
Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb med drugim prinaša zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 20 odstotkov, uvedbo minimalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov ter omejitev zmanjšanja davčne osnove. V zvezi s tem predlogom so na ministrstvu povedali, da so prejeli skupno 14 odzivov, večinoma pa se nanašajo na določanje širšega okvira politike obdavčitve pravnih oseb.
Predlagatelji si med drugim želijo ohranitev davčnih ukrepov za spodbujanje investiranja, širitev obstoječih in uveljavitev novih davčnih olajšav ter previdnost pri povečevanju davčnih obremenitev poslovnih subjektov. Pripombe pa se nanašajo tudi na vsebine, ki niso predmet predloga novele, denimo v povezavi s pravili proti praksam izogibanja davkom ter računovodskimi pravili.
Osem odzivov so prejeli tudi na predlog novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb in dopolnitev sistema obdavčitve dohodkov, kot ga določata predloga novel zakona o dohodnini ter o davku od dohodkov pravnih oseb, kot tudi zaradi razvoja mednarodnih davčnih pravil.
Zdaj bodo na ministrstvu vse prejete pripombe in predloge proučili ter utemeljene ustrezno upoštevali. Najpozneje v začetku jeseni bodo z njimi seznanili tudi socialne in koalicijske partnerje ter na podlagi usklajevanj z njimi pripravili končne predloge novel zakonov. Ti bodo morali biti javnofinančno vzdržni, so poudarili. DZ naj bi spremembe potrdil še letos, njihova uveljavitev pa je predvidena 1. januarja 2020.
