Prvak največje opozicijske stranke SDS Janez Janša se je danes preko družbenega omrežja tviter na kratko odzval na novico, da je specializirano državno tožilstvo vložilo tožbo zoper njega za odvzem premoženja nezakonitega izvora v vrednosti slabih 400.000 evrov. "Volitve so blizu in Murgle spet udarjajo z repom," je na kratko zapisal in k svoji objavi pripel zapis, v katerem podrobneje pojasnjuje, da so roki za finančno preiskavo zoper njega in posledično vložitev tožbe po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) že potekli pred dvema letoma. Prvak opozicije je že pred dvema letoma vztrajal, da je rok za vložitev tožbe potekel 14. aprila 2015. Dva dni po tem datumu, ko je po njegovi interpretaciji potekel rok za vložitev tožbe zoper njega, je stopil pred novinarje in prvič javno spregovoril o nekaterih podrobnostih finančne preiskave, ki jo je pred tem v zvezi z njim zaključilo specializirano državno tožilstvo. A tožilstvo mu še ni uspelo vročiti vabila na narok, da ga seznami z ugotovitvami preiskave in hkrati dobi od preiskovanca Janše še kakšna dodatna, morebiti tudi razbremenilna pojasnila. Posebnost finančne preiskave in zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora je namreč t. i. obratno dokazno breme. To pomeni, da mora preiskovanec ali pozneje obdolženec v postopku sam dokazovati izvor dela premoženja, za katerega ni jasno, kako je do njega prišel. Janša je zaradi tega postopek označeval kot "inkvizicijski postopek". Če se med finančno preiskavo, ki jo izvaja tožilstvo po ZOPNI, izkaže, da je bilo premoženje pridobljeno na zakonit način, se pojavi vprašanje, ali so bili plačani vsi potrebni davki državi. Če pa se izkaže, da je bilo premoženje pridobljeno na nezakonit način, pa tožilstvo sproži tožbo po prej omenjenem zakonu. A Janša se je pred dvema letoma, ko ga je tožilstvo vabilo na srečanje, kjer bi lahko predstavil izvor svojega premoženja in se morebiti razbremenil domnevno neutemeljenih sumov, izognil. "Ta pošta mi še ni bila vročena