Je bil strelec iz Orlanda prikriti homoseksualec?

Je bil strelec iz Orlanda prikriti homoseksualec?

Ameriški mediji poročajo, da je bil 29-letni Omar Mateen pred nedeljskim pokolom najmanj štirikrat na pijači v homoseksualnem nočnem klubu Pulse v Orlandu. Njegova nekdanja soproga Sitora Yusufiy pravi, da je imel duševne težave, ne ve pa, če je bil morda prikriti homoseksualec.

Mateen je med napadom v nočnem klubu poklical nujno številko 911 in izrekel zvestobo Islamski državi (IS), čeprav direktor FBI James Comey pravi, da nimajo še nobenega dokaza o povezavi.

FBI je Mateena med leti 2013 in 2014 sicer trikrat zaslišal in ga tudi deset mesecev nadzoroval s prisluškovanjem telefonom in zaupnim informantom. Odkrili so, da se je sodelavcem hvalil s terorističnimi zvezami in naj bi veliko govoril o pobijanju, vendar FBI takrat ni odkril ničesar in je zaključil primer.

Comey je dejal, da je Mateen izrekal zvestobo enkrat šiitski milici Hezbolah, drugič spet trdil, da ima sorodnike v sunitski Al Kaidi, potem je hvalil dejanja Al Nusre, ki je konkurenca IS, kateri je nazadnje potem izrekel zvestobo. FBI je ugotovil, da se Mateen rad hvali, ki naj ne bi imel povezav s teroristi.

Comey meni, da se je napadalec dal zapeljati teroristom prek interneta, ugibanja, da je nameraval izvesti napad tudi v zabaviščnem parku Disney World pa še preiskujejo. Po drugi strani je Savdska Arabija v ponedeljek potrdila, da je bil Mateen leta 2011 in 2012 na romanju po svetih krajih države.

Mateen se je iz Queensa s straši preselil na Florido leta 1991. Nazadnje je živel daleč južno od Orlanda v Fort Piercu z drugo soprogo in 3-letnim sinom. Prva soproga Sitora Yusufiy je ušla, ker jo je pretepal.

Mateen si je želel postati policist, kar mu ni uspelo, je pa delal kot paznik v državnem zaporu. Nazadnje je delal kot varnostnik v varovanem naselju na Floridia. Ukvarjal se je z body buildingom, redno naj bi tudi molil v mošeji, kjer se ga imam spomni kot zelo zadržanega in mirnega človeka, ki se ni družil z ostalimi. Nekdanji sodelavec v varnostnem podjetju Dan Gilroy se ga spomni kot nenehno jeznega nestrpneža, ki je izražal sovraštvo in zaničevanje do žensk, homoseksualcev in manjšin.

Pozornost vzbuja tudi njegov oče Seddique Mir Mateen, ki je sina v ponedeljek obsodil kot terorista, potem, ko je še v nedeljo namigoval, da je moril zaradi nestrpnosti, ker ga je razburilo javno poljubljanje dveh gejev v Miamiju.

Morilčev oče, ki pravi, da je odločen nasprotnik komunizma, je v ponedeljek potem dejal, da lahko le bog kaznuje homoseksualnost in se opravičil za sinovo dejanje. Mir Mateen je prodajalec življenjskih zavarovanj, ki ima tudi svojo televizijsko oddajo, v kateri včasih hvali talibane, včasih pa jih obsoja kot zločince. Nekaj časa se je razglašal tudi za afganistanskega predsedniškega kandidata.

V Washingtonu obstajajo najmanj trije kongresniki, ki skušajo zanikati, da so ga kdaj poznali. To so republikanec Ed Royce iz Kalifornije, njegov strankarski kolega iz iste države Dana Rohrabacher in newyorški demokrat Charles Rangel. Vsi trije so se z njim ali fotografirali ali ga sprejeli v pisarnah, sedaj pa pravijo, da se ničesar ne spomnijo.

Obama bo obiskal prizorišče pokola v Orlandu

Bela hiša je sporočila, da bo predsednik Barack Obama v četrtek obiskal prizorišče najhujšega strelskega pokola v zgodovini ZDA, homoseksualni nočni klub Pulse v Orlandu na Floridi.

VS ZN je po besedah predsedujočega, francoskega veleposlanika Francoisa Delattra izrazil sožalje žrtvam in njihovim družinam ter obsodil terorizem kot kriminalno dejanje, ki nima opravičila. Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN David Pressman je Generalno skupščino ZN zaprosil, naj ob obsodbi terorističnega napada zahteva tudi zaščito homoseksualcev pred podobnimi napadi po svetu.

Napad je obsodila tudi 57-članska Organizacija držav islamske konference (OIC), ki predvidljivo ni omenjala homoseksualcev, ampak je poudarjala, da gre za primer domačega ameriškega terorizma. Mateen je bil rojen v Queensu v New Yorku pred 29 leti staršema, ki sta pobegnila iz Afganistana pred sovjetsko okupacijo v času predsednika Ronalda Reagana.

Scroll to top
Skip to content