Vlada je potrdila predlog sprememb pri davkih, po katerem bo kar nekaj zavezancev za dohodnino plačevalo manj davka kot doslej, izpad proračunskih prihodkov pa se bo deloma nadomestil z zvišanjem obdavčitve podjetij. Na GZS opozarjajo, da država ne prelaga bremen iz enega v drug žep, temveč prelaga breme iz svojega žepa v njihovega. V paketu zakonskih sprememb sta noveli zakona o dohodnini in novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, spremlja pa ju še novela zakona o davčnem postopku. DZ bo vse tri obravnaval to jesen, veljati pa naj bi začele 1. januarja 2017, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar Erman. Na opozorilo, da s predlogom pravzaprav ni nihče zadovoljen, pa je odvrnila, da je vendarle boljši kot obstoječe stanje. "To je nedvomno prvi korak in ne cilj," je dodala. Predlog novele zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače, ki so nadpovprečno obremenjene, vendar se hkrati ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo. Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo do višine 70 odstotkov povprečne plače izvzela iz obdavčitve, se pa bodo od njih še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost. Vsakemu rezidentu se bo poleg tega namesto za 2800 evrov priznalo zmanjšanje letne davčne osnove za 3302,70 evra. Zvišujeta se tudi obe dodatni olajšavi, ki ju lahko uveljavljajo tisti z najnižjimi plačami. "Pri zavezancih, ki uveljavljajo zgolj osebno olajšavo, lahko pride do znižanja davčne obveznosti od 100 evrov navzgor," je navedla Vraničarjeva. Na vprašanje, ali ta znesek zadošča za to, da bomo kadre, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, zadržali v Sloveniji, pa je odgovorila,