V obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so vlado še pred potrditvijo bodočega zakona o vajencih pohvalili, ker je v vajencih le prepoznala dijake in ne zaposlenih. Njen predsednik Branko Meh pa že takrat ni skrival, da zadnje različice zakona niso videli. Danes tako niso le na glas povedali, da na vladi sprejeti zakon z OZS ni bil usklajen, ampak tudi, s katerimi argumenti bodo zdaj pač poslance prepričevali, da naj zakon popravijo. Vajencev si zelo želijo, mentorsko so nanje pripravljeni in ne dvomijo, da jih bodo po šolanju tudi potrebovali. "Teh 200 učnih mest je zelo malo ali pa veliko, če družba ne bo nekaj naredila za promocijo teh poklicev," je opozarjal podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem Drago Delalut. Dijaki se učijo, odrasle prekvalificiramo V predlaganem zakonu OZS moti marsikaj. Izrazito pa moti predvsem to, da zakon meša mladoletne vajence in odrasle ter zato pravice odmerja zdaj po šolsko, zdaj čisto delovnopravno. "Nismo proti brezposelnim," je bil odločen Meh, odrasli naj se izobražujejo, a kakor je napisano zdaj, "sploh ne vem, kaj pritiče vajencu in kaj odrasli osebi". V OZS so naklonjeni temu, da bi se odrasli izobraževali s pomočjo izrednega študija, ta zakon bi rezervirali za dijake vajence. In kako so se odrasli sploh znašli v njem? Do vključitve odraslih v zakon o vajeništvu naj bi prišlo, smo slišali, ker si želijo nekateri porabiti okoli 28 milijonov evrov evropskih sredstev tudi za prešolanje brezposelnih. Ko je gospodarsko ministrstvo odbralo za prvo leto izobraževanja štiri poklice (oblikovalec kovin - orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir, OZS pa je že predlagala, da bi v šolskem letu 2018/2019 dodali še slikopleskarje), s katerimi bodo pilotsko do 2022 preverjali utemeljenost ponovne uvedbe vajeništva v naše šolstvo, so pri usklajevanju z GZS tudi v OZS "v enem delu pristali, da se lahko izobražuje tudi odrasla oseba". To je priznal Meh, ko je povedal, da je GZS vztrajal, da se za papirno in steklarsko industrijo vključi