Bo treba kmalu na pot v Iran, ne samo na Jadran, se boste gotovo strinjali, če boste slišali Mateja Novaka, Mariborčana v najboljših letih, kako zavzeto in pronicljivo trosi osupljive zanimivosti o tej velikanski bližnjevzhodni državi, v katero bi zlahka zložili osemdeset Slovenij in v kateri živi približno osemdeset milijonov ljudi. “Ko vzameš v roke atlas, se Iran razprostre čez dve strani. Gromozansko,” se nasmeji sogovornik. Civilizacija, kakršno poznamo danes, se je klesala od Perzijskega zaliva navzgor. V Beludžistanu so našli ostanke ljudi iz časa paleolitika, stare 800.000 let. Poljedelci so bili Perzijci pred sedem tisoč leti, stare civilizacije v deželi ob Kaspijskem jezeru so cvetele pred pet tisoč leti. Srečanje v Kibli Mateja Novaka je v iransko prostranstvo pripeljala žena Sanam Fouladvand, pol Iranka (po očetu), pol Slovenka. Srečala sta se pred desetimi leti v Kibli v mariborskem Narodnem domu. “Sanam, ki je rojena v Teheranu in je v tistem času študirala pravo v Franciji, je prišla k mami v Slovenijo na počitnice. Naneslo je, da imava skupno prijateljico, tako sva se prvič srečala v Kibli. Drugič smo šli skupaj v kino in tako se je začela najina romanca … Ta teden sem še v Mariboru, potem grem na službeno pot v Iran. Doma cartamo triletno Brino, ki je center vesolja tudi za dedka v Iranu, kamor če se le da odide na obisk. Dedka, babici, celotno sorodstvo obožujejo našo punčko, kar s pridom izkorišča in se jim pusti razvajati. Deklica obvlada več jezikov, doma pa se v glavnem pogovarjamo angleško, tekoče pa seveda govori farsi in slovensko. Žena je došturdirala mednarodno in evropsko pravo v Franciji, sorodnike – v Iranu se ti ne končajo pri bratrancih in sestričnah – ima raztresene po vsej Evropi, svetu: v Parizu so, v ZDA, Kanadi, Angliji … Ženin oče se je šolal v Angliji, tudi zato je angleščina za nas najbolj operativen jezik, čeprav Sanam odlično govori slovensko. Farsi, večinski jezik v Iranu, pa je postal moja mala obsesija. S hčerko lepo
