11. november 2017 – TaTrenutek /
Naša zgodovina bi bila danes morda drugačna – če neka politična stranka ne bi zavrnila prošnje za članstvo Adolfa Hitlerja. Na to opozarja Thomas Weber, profesor zgodovine na Univerzi Aberdeen, ki je naletel na doslej neobjavljen dokument, ki kaže, da je leta 1919 tedaj na novo ustanovljena Nemška socialistična stranka leta 1919 Adolfu Hitlerju zavrnila prošnjo za članstvo. Še več, odgovorili so mu tudi, da ne želijo, da bi postal njihov član in da prav tako ne želijo, da bi pisal prispevke za njihov časnik.
Groba zavrnitev revnega Adolfa Hitlerja
Weber je prepričan, da bi zgodovina v primeru, če bi Hitler postal član nemške socialistične stranke lahko ubrala drugačno pot. Čeprav je bila tudi Nemška socialistična stranka po politični opredelitvi skrajno desničarska, je bila ta stranka v tistem času bolj uspešna in večja kot Nacionalsocialistična delavska stranka. V okviru te stranke bi zato Hitler imel manj pomembno vlogo, zato je “malo verjetno, da bi kadarkoli prišel na oblast.”
“Še leto dni pred tem namreč Hitler ni kazal nikakršnih voditeljskih sposobnosti in je bil povsem srečen, da je lahko izpolnjeval ukaze drugih, ne da bi sam ukazoval. Po grobi zavrniti s strani Nemške socialistične stranke pa se je Hitler včlanil v Nacionalsocialistično delavsko stranko (NSDAP) in leta 1921 postal njen voditelj. Leto dni zatem je bila Nemška socialistična stranka razpuščena. “O tej zgodbi se doslej ni poročalo. In to pojasnjuje njegovo obsesivno obnašanje glede Nemške socialistične stranke v naslednjih nekaj letih,” pojasnjuje Weber. Vsi drugi starejši člani prvotne nacistične stranke so si namreč v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja želeli združitev svoje stranke s socialistično stranko.
“Če ne bi bilo Hitlerjevega vztrajnega zavračanja te združitve – v nekem trenutku je celo izstopil iz stranke zaradi tega vprašanja – in če bi Nemška socialistična stranka absorbirala nacistično stranko, bi zgodovina lahko ubrala drugačno pot…S tem spoznanjem o zavrnitvi Hitlerja pa postane Hitlerjevo obnašanje v tistem času, ki ga nihče ni uspel prepričljivo pojasniti – končno tudi smiselno,” opozarja Weber.
Dokument izvira iz pričevanja o ravnanju Hansa Georga Grassingerja, predsedujočega Nemške socialistične stranke. To pričevanje je Weber našel v arhivu Inštituta za sodobno zgodovino v Münchnu. “To so enostavno spregledali. Problem je v tem, da imajo veliko gradiva,” je pojasnil Weber.
V pričevanju je zapisano naslednje: “Jeseni leta 1919, enkrat septembra, se je Hitler pojavil v uradu založniške hiše, da bi videl Grassingerja in predlagal, da bi pisal za časopis ter se pridružil delu Nemške socialistične stranke. V tistem času ni imel nobenega denarja in je Grassingerja tudi vprašal, če mu lahko ta tudi posodi kaj denarja. Toda Grassinger mu je dejal, da zanj v časopisu ni nobenega dela in da ga prav tako ne želijo imeti kot člana stranke.”
Webrove raziskave bodo objavljene v njegovi naslednji knjigi z naslovom “Postati Hitler: oblikovanje nacista”, ki bo objavljena čez mesec dni v založbi Oxford University Press. Thomas Weber je sicer pred tem objavil že eno knjigo z naslovom “Kako je je Hitler postal nacist”, vendar je sedaj odkril še nove dokumente, ki bistveno dopolnjujejo zgodovinska dejstva o zgodnji politični karieri Adolfa Hitlerja. Beri dalje …
