Kako je Slovenec postal zvezda na hrvaški ustaški sceni

Kako je Slovenec postal zvezda na hrvaški ustaški sceni

V Barbarinem rovu ležijo posmrtni ostanki 700 Slovencev, 2000 Hrvatov in kakih 300 pripadnikov nemške narodnosti. Tako trdi Roman Leljak, znan po zaporni kazni zaradi tatvine, dobrih avtomobilih in prizadevanjih za civiliziran pokop žrtev povojnih pobojev, v Dnevniku piše Ranka Ivelja.

V Dnevniku smo lahko prebrali, da so njegove knjige in film o Hudi Jami prodajali celo na nedavnem simboličnem pogrebu po vojni pobitih. V zadnjem času je znan še po nečem: postal je zvezda med proustaškimi političnimi silami na Hrvaškem, obenem neovirano dostopa do predsednika države Boruta Pahorja, ugotavlja Ranka Ivelja.

Od kod Ljeljaku številke?

Težava je v tem, da so mnoge njegove informacije skrajno vprašljive. Kako lahko na primer Leljak ve, česar ne vedo ne forenziki ne vlada, namreč kakšne narodnosti so žrtve v Hudi Jami. Uradno je znano le, da gre za odrasle osebe, večinoma moškega spola. Na podlagi pričevanj je mogoče zgolj domnevati, da so med njimi tudi Hrvati in Nemci, ki so se umikali proti Avstriji. Koliko jih je bilo natanko, vedo tisti, ki so pri pobojih sodelovali ali pa razpolagajo z ustreznimi dokumenti. Ki jih uradno ni.

Najvišjim predstavnikom države, Pahorju, Miru Cerarju in Milanu Brglezu, ki so družno podprli pietetni pokop žrtev pobojev, gredo zasluge, da so to storili. Zdaj morajo še brez izmikanja začrtati meje med pieteto in igrami desnice, katerih cilj je državna (!) revizija zgodovine s finančnimi posledicami, ki iz tega izvirajo, sklene avtorica.

Scroll to top
Skip to content