V Mariboru je postavljenih okoli tisoč lokacij ekoloških otokov oziroma zbiralnic, kjer je omogočeno ločeno zbiranje odpadnega papirja, drobne embalaže in odpadnega stekla. Lokacije zbiralnic ločenega zbiranja odpadkov je v vsem obdobju njihovega obstoja določala Snaga v sodelovanju s predstavniki Mestnih četrti in Krajevnih skupnosti, smo izvedeli z Mestne občine Maribor, vendar pa se skoraj tedensko zgodi, da je potrebno zbiralnico umakniti ali premakniti. "Trenutno imamo po mestu 1028 takšnih zbiralnic, ki so se na nek način dobro prijele, saj so občani sistem ločevanja dobro sprejeli in odpadke vestno ločujejo. V zadnjem času predstavljajo določene težave predvsem kosovni odpadki, ki tja ne sodijo, vendar se na Snagi zmeraj potrudijo, da jih tudi sproti odvažajo in lokacije počistijo," dodaja Urad za Komunalo, promet in prostor. Da so v zadnjem letu spremenili lokacije več kot 30 ekološkim otokom, pojasni Snaga, za kar sta prevladujoča dva razloga. Prvi, ki je najpogostejši, je ta, da občani na ekoloških otokih odlagajo vse vrste odpadkov, namesto da bi jih peljali v zbirni center. "Na tem mestu moramo izraziti začudenost, kako je lahko nekomu v interesu kaziti podobo nekega dela mesta s tem, ko odloži odpadke, ki tja ne sodijo, na ekološki otok, ko pa jih že ima v avtomobilu in jih lahko odpelje v zbirni center. To je enostavno malomarno in ni pošteno do drugih občanov, ki se trudijo vestno ločevati odpadke," pove predstavnica Snage Petra Hercog in doda, da zaradi takšnih primerov iz ekoloških otokov nastanejo prava mala divja odlagališča, ki stanovalce seveda motijo. Zato želijo, da se ekološki otoki odstranijo. Slavica Pičerko Peklar Drugi najpogostejši vzrok za spreminjanje lokacij pa je nezmožnost dosega dogovora znotraj lokalne skupnosti, kje je najustreznejša lokacija za ekološki otok. "Vsaka lokacija nekoga moti. To razumemo, ampak naša skupna odgovornost je, da na ekoloških otokih odlagamo tiste odpadke, ki so jim ekološki otoki namenjeni. Če bi s