Olivno olje – temelj mediteranske prehrane, zaradi antioksidantov ki jih vsebuje, ni tako hitro pokvarljivo kot podobna hladno stiskana olja, vendar primerno le za kuho pri nižjih temperaturah, vseeno pa zaradi visoke vsebnosti nenasičenih maščobnih kislin hitro oksidira, kar pomeni da pri visokih temperaturah tudi spremeni kemično strukturo ter postane škodljivo. Olivno olje, ki ga kupite mora biti z oznako ekstra deviško, v temnih steklenicah, še bolje v škatli ali neprozorni embalaži, da je zaščiteno pred škodljivo svetlobo, hranite ga v temnem in hladnem prostoru. Ker se zadnje čase pojavljajo sumljiva olivna olja, ki jim proizvajalci primešajo druga olja zelo slabe kvalitete, lahko olje testirate tako, da ga čez noč postavite v hladilnik in pravo olivno olje se mora do jutra zelo zgostiti.

Kokosovo olje – super olje, obstojno pri visokih temperaturah in zato eno najbolj primernih za peko, vsebuje protiinfekcijsko, lavrično maščobno kislino ter MCT (srednjeverižne trigliceride), vrsto maščobe ki se porabi direktno za energetske potrebe. Kokosovo olje lahko uporabite za ogromno različnih zdravju koristnih načinov, kot tudi za “oil pulling” vedno bolj razširjen način detoksikacije. Če vam okus kokosa ni všeč vsakič ko bi radi uporabili kokosovo olje, kupite takega, ki je pridobljen s stiskalnico, ta je brez okusa in je še najboljši za kuhanje in pečenje. Drugače pa je najboljša izbira kokosovo olje ekološkega izvora.

Maslo – izberite maslo iz surovega mleka ekološkega izvora ali s kmetije, kjer se krave pasejo. Vsebuje maščobotopne vitamine in minerale, ni primerno za visoke temperature, ne kupujte navadnega, ker lahko vsebuje pesticide, hormone, antibiotike, itd.

Avokado – supersadež, večinoma vsebuje mononenasičene maščobe ter maščobotopne vitamine. Zaradi nezahtevnega gojenja brez pesticidov, ni potrebe po ekološkem izvoru.

Hladno stiskana olja – iz različnih virov, izpostavil bi laneno, konopljino in bučno. Pazite na ustrezno embalažo in hrambo, polinenasičena olja imajo kratek rok trajanja.

Maščobe ki so primerne za kuhanje in pečenje: Sem spadajo pretežno nasičene maščobe, ki so bolj obstojne pri visokih temperaturah, ne spremenijo kemične strukture in zato niso škodljive.

Kokosovo olje

Olje rdeče palme (izogibajte se visoko procesiranemu olju iz palmine koščice)

Ghee – prečiščeno maslo iz Indije, ki ga lahko skuhate tudi sami iz kvalitetnega masla

Svinjska in goveja mast, pazite na kakovosten vir

Olje makadamije – stabilno pri višjih temperaturah

Orehovo in sezamovo olje pogojno primerna za kuhanje pri nižjih temperaturah

Izogibajte pa se teh zelo slabih maščob:

Rafinirana (prečiščena) industrijska olja iz oljne repice, sončničnih semen, soje in koruze. Proces predelave olja zaradi daljšega roka trajanja:

1. Zrnje zmeljejo in stisnejo

2. V zrnje zmešajo industrijska topila in tako izvlečejo še več olja

3. S segrevanjem na 100 stopinj C odstranijo topila

4. Beljenje – dodatno odstranjevanje nečistoč

5. Deodorizacija – olje obdelajo z vročimi hlapi (do 250 stopinj C), da izgubi slabo aromo in vonj

Taka rafinirana olja ne vsebujejo več mikrohranil, antioksidantov in ostalih koristnih substanc, namesto teh pa vsebuje lahko trans maščobe ter ostanke heksana, petrokemičnega topila, proste radikale, po možnosti pa tudi gso-je.

Margarina – delno hidrogenirana rastlinska olja, vsebnost razvpitih strupenih trans maščob. Ponekod so trans maščobe že prepovedane, pri nas bodo v prihodnosti.

Arašidovo olje – načeloma so vsa žarka ali visoko procesirana

Olje grozdnih pešk – načeloma samo v rafinirani obliki

Našega strokovnjaka Braneta Bogdanoviča, avtorja članka, lahko najdete in kontaktirate preko njegove spletne strani alivestekajjeste.si