Obrambni sistem je z drastično zmanjšanim proračunom izredno veliko prispeval k temu, da je Slovenija uspešno prestala finančno in gospodarsko krizo. To je danes ob predstavitvi dela obrambnega resorja v minulem letu in napovedi aktivnosti v letošnjem povedala obrambna ministrica Andreja Katič. Obrambni resor je po letu 2010, ko so se začeli izdatki za obrambo zaradi krize krčiti, resnično med vsemi področji države utrpel največje finančne reze. Proračun se je v primerjavi z izhodiščnim letom do 2016 zmanjšal za dobrih 40 odstotkov, kar je nesorazmerno več kot na ostalih resorjih. Sedaj po besedah ministrice "velike spremembe v evropskem varnostnem okolju narekujejo, da se modro odločimo za investiranje v lastno varnost v prihodnje". Pozitivne premike v smeri razvoja Slovenske vojske je po letih padanja že mogče zaznati. Čeprav je letošnja ocena pripravljenosti vojske še vedno slaba, se po besedah Katičeve že kažejo pozitivni premiki glede pripavljenosti. Vlada je konec minulega leta že napovedala zagotovitev nominalne rasti obrambnih izdatkov - 20 do 30 milijonov evrov več v vsakem prihajajočem letu, kar naj bi predstavljalo pet- do osemodstotno rast, pri čemer je vmesni cilj doseči obrambni proračun v višini 1,2 odstotka BDP v naslednjem desetletnem obdobju. "Te azveze vlade ob spodbudnih gospodarskih kazalnikih dajajo več možnosti za postopno dvigovanje sredstev, namenjenih obrambi, kar bo omogočilo posodobitev Slovenske vojske ter s tem zagotovitev večje nacionalne varnostio in varnosti zavezništva, katerega del smo tudi mi," je dejala ministrica. Toda Katičeva je ob tem vzpenjajočem se trendu izpostavila tudi potrebo po "znatnem povečanju obrambnih izdatkov", ki bi omogočil razvoj Slovenske vojske, primerljiv s časi pred krizo. Gre za to, da želi naša država do leta 2025 vzpostaviti dve srednji bojni bataljonski skupini, ki bi "bistveno povečali obrambno sposobnost Slovenije, hkrati pa bi Slovenija kot odgovorna članica zavezništva zagotovila pravičen prispevek