Za slovenski narod zgodovinsko in pregovorno velja, da je neenoten, razcepljen in razdeljen. Po politični, ideološki in kulturni ločnici. V polpretekli zgodovini izstopajo le tri obdobja, ko se je slovenski narod zedinil okoli najvišjih političnih ciljev. Gre za upor proti okupatorju, plebiscit in vstop v EU. "Drži, to so tri prelomna obdobja, ko smo stopili skupaj, kakor pravimo relativnemu soglasju ljudi (naroda) ob neki možni ali dejanski hudi preizkušnji," je potrdila sociologinja in publicistka dr. Spomenka Hribar, poznavalka slovenske polpretekle zgodovine in borka za narodno spravo. Predsednik državnega zbora Milan Brglez, slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, je za Večer povedal, da je upor Slovencem naravno položen v zibelko. "Najprej smo se Slovenci uprli z ustanovitvijo Osvobodilne fronte, nato pa z ustanovitvijo partizanskega gibanja. Uprli smo se, ker smo vedeli, da gre za preživetje, in ker smo vedeli, da je zgodovina na strani pogumnih. In imeli smo prav," je prepričan Brglez. Naslednjič smo se po njegovem uprli leta 1991. Takrat tistim, ki so nam želeli vsiliti drugačne, svoje vzorce vedenja in življenja: "S taistim uporom smo uspeli razglasiti, oblikovati in zgraditi svojo državo." V prelomnih obdobjih smo stopili skupaj, sicer se pa preveč delimo V prelomnih obdobjih smo stopili skupaj, sicer se pa preveč delimo Brglez: Uprimo se poskusom vzpona fašizma Brglez zato poziva, da je prav, da uporništvo ohranimo tudi danes, da se zoperstavimo vsiljenim rešitvam, idejam in načrtom, a da to storimo odgovorno. "Zlasti v današnjem času, ko so razmere v mednarodni skupnosti izjemno nestabilne, je naša naloga, da se upremo vsem poskusom radikalizacije ter vzponom fašističnih in nacističnih vzorcev obnašanja, še toliko bolj odgovorna," je jasen Brglez, čemu se je danes treba upirati. V zadnjih petindvajsetih letih je uporniški duh slovenskega naroda in nasploh vseh slovenskih državljanov zamrl. Zastavlja se vprašanje, k