Od četrtka je Mercator, ki je od leta 2014 v večinski lasti hrvaškega "to big to fail" Agrokorja, največji zaposlovalec v državi, še nekaj manj slovenski, saj je vodenje uprave Mercatorja prevzel hrvaški poslovnež Tomislav Čizmić, ki pa je v veliki meri že dolgo povezan s Slovenijo. Drugi član zdaj dvočlanske uprave Mercatorja ostaja prav tako Hrvat Igor Mamuza, ki je v Mercator prišel iz Agrokorja, natančneje iz njegove hrvaške trgovske družbe Konzum. Med letoma 1953 in 2017 so Mercator vodili Adolf Osterc, Milan Goslar, Živko Pregl, Zoran Janković, Žiga Debeljak in na koncu Toni Balažič, vsi so prihajali, tudi v Srbiji rojen zdajšnji ljubljanski župan iz tako imenovane slovenske poslovne elite, saj je Mercator - okoli njega so vedno potekali visokoprofilni politični boji - veljal za enega od šampionov nacionalne ekonomije. K temu vendarle velja dodati drobno opazko, da celotni vrh Mercatorja vendarle ni čisto hrvaški. Njegov nadzorni svet bo v času, ko Hrvaška rešuje Agrokor s posebnim zakonom, še naprej vodil Slovenec Matej Lahovnik. Balažič je bil že nekaj časa pri izhodnih vratih. Eden od razlogov slovesa je gotovo slabše poslovanje Mercatorja v letu 2016, dejansko pa zamenjava sovpada z rezom, ki so ga v vrhu Agrokorja naredile banke. V zvezi s prihodom Čizmića in odhodom Balažiča odličen poznavalec finančnega drobovja Mercatorja kot zelo verjetno napoveduje možnost, da se bo zdaj odprlo vprašanje Mercatorjevega finančnega sporazuma z bankami upnicami, ki Mercator ščiti pred izčrpavanjem. Balažiča in Čizmića povezuje generacijska pripadnost, saj sta oba rojena leta 1973, zdaj sta že menedžerja srednje generacije. "Seveda se zavedam trenutne kompleksnosti situacije, vendar sem prepričan, da bomo delali dobro in izpolnjevali vse prevzete obveznosti do naših partnerjev ter nadaljevali razvoj Mercatorja in krepili njegov položaj na trgu. Mercator ostaja največji zaposlovalec v Sloveniji, ki bo tudi naprej izpolnjeval vse svoje obveznosti do zaposlenih, dobavitelje