Ameriška prevlada v šahovskem svetu se nadaljuje. Trojček vrhunskih velemojstrov, Wesley So, Fabiano Caruana, Hikaru Nakamura, je nezaustavljiv. Zlata olimpijska kolajna (ekipi so dodali še Roya Robsona in Samuela Shanklanda) je prišla po dolgih osemdesetih letih suše. A v Bakuju se zgodba še zdaleč ni zaustavila. Fabiano Caruana je sicer rojen v ZDA, a v Evropi ga poznamo kot "prebežnika", ki je z družino prišel v "stari svet" iskat šahovsko znanje. Takrat je štel komaj dvanajst let. Starši so investirali zgolj v najboljše in fanatično delo, povezano z ogromno nastopi, ki je Fabiana hitro potiskalo navzgor, vse do druge stopničke, okrog katere se suče že nekaj let. Ko so mu v ZDA ponudili imenitne pogoje za vrnitev, je svoja najstniška leta bogato poplačal. Caruana je še danes tretji na svetovni jakostni lestvici. Lani je dvoboj z Magnusom Carlsenom zapravil šele v zadnjem krogu kandidatskega turnirja, ko ga je premagal in nato prehitel Sergej Karjakin. Vsekakor fant za vsaj en izziv na najvišji ravni. Še bolj kot Caruana nas v zadnjem letu navdušuje Wesley So, ki je z zaporednimi zmagami že drugi na jakostni lestvici. Zato tokrat zaokrožimo triperesno deteljico s Hikarujem Nakamuro, že nekoliko pozabljenim, zato pa nič slabšim velemojstrom, najbolj ameriškim izmed trojice, edinim, ki ZDA menda ne bi zamenjal za nič na svetu. Nakamura je kralj internetnega šahiranja. Na spletu si je pridobil milijonske armade navijačev. Zato je za mnoge, ki kraljevsko igro spremljajo le digitalno in se za turnirje v živo sploh ne zmenijo, prav Nakamura najboljši na svetu in sploh edini svetovni prvak. Hikaru seveda ve, da se med resnične legende lahko prebije le preko igre za šahovnico, zato se turnirjev v živo sploh ne izogiba. Njegov zadnji podvig, natančneje že tretja zaporedna ponovitev podviga, je prišel pred dnevi v Gibraltarju. Pod slovito skalo, od koder je tako veličasten pogled na afriške obale, oddaljene le dobrih deset kilometrov, namreč vsako leto priredijo velik, mord