Na jutrišnjem neformalnem zasedanju Evropskega sveta 27-erice članic EU brez Velike Britanije bo evropska integracija krenila na pot Evrope več hitrosti. Voditelji bodo namreč razpravljali o petih različnih scenarijih za prihodnost EU, ki jih je pripravil predsednik Evropske komisije JeanClaude Juncker. A dejansko, kot je žal značilno za delovanje EU, veliko razprave o petih scenarijih ne bo. Pravzaprav je prihodnost EU že v veliki meri zapečatena, saj so se največje in hkrati najvplivnejše preostale sile znotraj EU po izglasovanem brexitu odločile, da krenejo na pot Evrope več hitrosti. Ta scenarij podpira tudi predsednik Evropske komisije Juncker čeprav se javno o tem ni opredelil. Slovenija med jedrom in višegrajci Dokončno odločitev so voditelji velike četverice, Nemčije, Francije, Italije in Španije sprejeli v ponedeljek. Francoski predsednik Francois Hollande, nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Mariano Rajoy in predsednik italijanske vlade Paolo Gentiloni so v Versaillesu v Parizu potrdili skupno zavezo za Evropo več hitrosti, ki bo omogočila, da bodo določene, nikakor pa ne naključno izbrane članice EU lahko napredovale hitreje kot druge. Ideja o Evropi več hitrosti nikakor ni nova in po bruseljskih kuloarjih bolj ali manj intenzivno kroži že več kot desetletje. Drugo dejstvo pa je, da se EU že zdaj v praksi, sploh po gospodarski in evrski krizi, razvija neenakomerno, razlike med državami članicami, tako gospodarske kot politične, pa se v nasprotju s skupnimi cilji povečujejo in ne zmanjšujejo. "Naloge pred nami so prevelike, da bi v Evropi vedno lahko delovali le z najmanjšim skupnim imenovalcem. Pomembno je, da se ohrani odprtost za vse države članice in se nihče ne izključuje. Evropa več hitrosti vabi in ne izključuje," je danes na sicer neizključevalni način koncept Evrope več hitrosti branila najmočnejša evropska političarka, nemška kanclerka Angela Merkel. Ključno politično vprašanje je, katere države članice bodo tvorile jedro, torej EU pr