Vlada se bo očitno odločila za nadaljnji korak v liberalizaciji cen naftnih derivatov, potem ko se je aprila že odločila, da oblikovanje cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja prepusti trgu.
Na spletni strani vlade objavljeni predlog uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov predvideva, da se bo nova uredba s sprostitvijo cen goriv ob avtocestnem križu uporabljala do konca junija 2017, potem ko je vlada od aprila podaljševala uredbo in se odločala za nadaljnji korak.
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se zavzema za popolno liberalizacijo cen naftnih derivatov, je junija napovedal, da bo naslednji korak sprostitev cen na bencinskih servisih na avtocestnem križu in ob hitrih cestah.
To naj bi bilo sicer odvisno od analize ministrstev za finance, ki je do deregulacije zadržano, predvsem zaradi morebitnega vpliva na stanje v javnih financah, ter za gospodarski razvoj in tehnologijo o javnofinančnih učinkih postopne liberalizacije cen naftnih derivatov.
Na finančnem ministrstvu ves čas zagovarjajo stališče, naj se del prihodka od morebitnega povečanja marž, ki bi ga zaradi liberalizacije cen v pogojih dokaj omejene konkurence na našem trgu naftnih derivatov dosegli distributerji, usmeri nazaj v javno koristen namen. Kot so povedali za STA, so jim na gospodarskem ministrstvu zagotovili, da so to stališče upoštevali.
Iz omenjene analize izhaja, da bi bili proračunski prihodki v letu 2017 nižji za do 2,2 milijona evrov letno, če bi distributerji dvignili maržo za 50 odstotkov. V letu 2018 bi lahko bila državna blagajna ob 100-odstotnem dvigu marž ob do 3,9 milijona evrov, od leta 2019 naprej pa bi bili prihodki lahko nižji za do največ 3,3 milijona evrov letno.
Minister Počivalšek sicer ne pričakuje tolikšnega zvišanja marž, kvečjemu od 10- do 20-odstotnega.
Da ima morebiten dvig marže le majhen vpliv na končno ceno naftnih derivatov, je prejšnji teden na odboru DZ za gospodarstvo, ki je razpravljal o deregulaciji cen naftnih derivatov, pojasnila predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Marža namreč v strukturi maloprodajne cene predstavlja le pet do šest odstotkov.
“Vsi trgovci iz svoje marže plačujejo stroške, ki se oblikujejo po tržnih pogojih, kot sta npr. transport in skladiščenje,” je dejala Lahova. Ob tem je dodala, da se ob avtocestah na letni ravni proda okoli 30 odstotkov vseh pogonskih goriv.
Predlagana nova uredba določa, da je najvišja prodajna cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah v obdobju od 9. novembra, torej dneva, ko naj bi začela veljati, do 21. novembra enaka najvišji prodajni ceni na dan 8. novembra – to je dan spremembe cene naftnih derivatov po obstoječi uredbi.
Do prve morebitne podražitve 95-oktanskega bencina in dizla bo tako lahko prišlo 22. novembra, takrat bo namreč prva sprememba cen po novi uredbi.
Če bo deregulacija cen naftnih derivatov na avtocestnem križu povzročila večje povišanje marž, zakon o kontroli cen omogoča vladi, da ponovno sprejme ukrep kontrole cen, še piše v predlagani uredbi.
Oblikovanje cen naftnih derivatov na bencinskih servisih drugod po državi pa bo ostalo enako kot doslej: metodologija za izračunavanje cen temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečajev dolarja in evra, modelske cene pa se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.
Marži distributerjev se po predlogu ne spreminjata, tako najvišja višina marže za 95-oktanski bencin znaša 0,08701 evra, za dizel pa 0,08158 evra za liter.
Trenutno je treba za liter dizelskega goriva odšteti 1,149 evra, za liter 95-oktanskega bencina pa 1,245 evra za liter. Približno toliko je bilo treba za omenjeni pogonski gorivi nazadnje odšteti septembra lani.
