Kakšne spremembe potrebujemo, da bomo kot starajoča se družba lahko vsi dostojno živeli, so na včerajšnji konferenci Slovenija 2030 – Izzivi srebrne generacije pri predsedniku države Borutu Pahorju skušali najti odgovore povabljeni strokovnjaki, ki se tako ali drugače ukvarjajo s staranjem. Enotni so si bili, da je dolgoživa družba pomemben civilizacijski dosežek, hkrati pa tudi velik izziv. Slovenija se bo glede na demografske napovedi, ob nizki rodnosti in skromnem priseljevanju, s spremembami, ki jih prinaša staranje družbe, soočila zelo hitro, nanje pa nismo pripravljeni. Čez 20 let bo 10.000 manj mladih 150.000 manj delovno aktivnih 180.000 več starejših Starejšim je treba omogočiti delo Vlada je sicer že naredila osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, sprejeti pa ga namerava julija. Jasno je, da bomo morali korenito spremeniti razmišljanje o življenjskih ciklih, ki v prihodnje ne bodo več strogo razdeljeni na obdobje šolanja, dela in upokojitve. “Ne le izobraževanje, tudi delo mora postati vseživljenjsko,” je opozorila predstojnica Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje Ana Krajnc. V nasprotnem po njenem tvegamo medgeneracijski konflikt, ker bo hitro naraščajoča starejša generacija postala preveliko breme za vse manj mladih. Slednji morajo računati, da bodo v življenju zamenjali nekaj služb, nekatere med njimi morda še sploh ne obstajajo, kar pomeni, da se bodo zanje morali nenehno na novo usposabljati, je prepričan tudi Davor Dominkuš, sekretar z ministrstva za delo. “Tudi po upokojitvi je treba starejšim, ki zmorejo in želijo, zagotoviti, da se izobražujejo in delajo, ne pa, tako kot zdaj, jim delo prepovedati,” je bil jasen Tomaž Banovec, član strokovnega sveta Zveze društev upokojencev (ZDUS). Ljudem je treba omogočiti čim več fleksibilnih oblik dela. Delo mora biti manj obdavčeno, bolj pa kapital. Po vzoru skandinavskih držav, ki svoje socialne sisteme financirajo prav s temi davki veliko bolj uspešno kot mi. “Ob spre
