Odločitvi, da naj bi v slovenskih gozdovih ustrelili ponekod za petino, ponekod pa tudi za četrtino več parkljarjev (jelenjadi in srnjadi) kot prejšnja leta, so se ob predstavitvah letnih načrtov za lovskoureditvena območja uprli - lovci. Kot smo že opozorili v Večeru, je direktor zavoda za gozdove Damjan Oražem izdal sporni sklep, v katerem vodstvo zavoda za gozdove zaukazuje območnim izpostavam, naj predlagajo povečanje odstrela jelenjadi in srnjadi na svojih območjih. Še več, centrala v Ljubljani območnim gozdarjem celo predpiše, kolikšno povečanje odstrela naj predlagajo v tem letu, in s tem obrača proces, v katerem naj bi izhodišča pripravljali gozdarji na terenu. Največje povečanje odstrela vodstvo gozdarjev predlaga za kočevsko-belokranjsko območje, in sicer: "Odvzem jelenjadi naj se poveča za najmanj 25 odstotkov odvzema iz leta 2016." To pomeni, da bi morali tamkajšnji lovci postreliti kar 1000 jelenov in košut (predvsem košut v rodni dobi) več kot lani, kar pa po mnenju lovcev ni vzdržno. Tako velikemu odstrelu nasprotujejo tudi znanstveniki z biotehniške fakultete, saj bi takšno povečanje odstrela vplivalo tudi na zveri, ki so pri nas zaščitene, torej na volka in risa. Medtem na zavodu za gozdove utemeljujejo povečani odstrel s škodo, ki jo v gozdovih povzročajo parkljarji, objedenost mladja naj bi se bila namreč zelo povečala. A zanimivo, v zadnjih petih let se je znesek škod zaradi divjadi, ki jih prijavljajo kmetje in lastniki gozdov, prepolovil. Še več, da za takšen sklep ni pravnih podlag, pravi tudi odvetnik, nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije Bogdan Mahne: "Kot lovec in pravnik lahko povem, da iz sklepa ni razvidna prav nobena pravna podlaga, na podlagi katere bi imel direktor zavoda pravna pooblastila, da tako korenito poseže v določanje višine odstrela parkljarjev v letu 2017." "> Ker je večji del območij tudi zavarovan z Naturo 2000, smo o mnenju povprašali še Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN). A pravijo, da sodelujejo le pri