"Šole so ključni dejavnik vzpostavljanja integritete otrok in s tem integritetne družbe. Slednjega ni mogoče doseči le s poučevanjem, ampak predvsem z dejanskim integritetnim delovanjem in zgledom šol," pravijo na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Zato so preverili, kako zgledne so šole, kje v njihovem sistemu nastajajo korupcijska tveganja, in izdali priporočila, kako naj se jim pri organizaciji dela in pouka zaposleni v izobraževalnih ustanovah izognejo. In korupcijskih tveganj v šolah ni malo, ugotavljajo pri komisiji.Tveganja pri zaposlovanju, prejemanju daril, javnem naročanju, oddajanju prostorov, izbiri učbenikov in nasprotju interesov so tista, ki so najpogostejša, je včeraj poudarila vodja centra za integriteto in preventivo pri KPK Vita Habjan Barborič. Izmed naštetih je najbolj pereče zaposlovanje, še posebno takrat, kadar ravnatelji zaposlujejo svoje sorodnike, prijatelje in kandidate, ki sploh ne izpolnjujejo razpisnih pogojev. "Skoraj četrtina vseh očitanih sumov kršitev v prejetih prijavah v obdobju 2011-2015 se glede osnovnih šol nanaša prav na nepravilnosti pri zaposlovanju, pri srednjih šolah pa je takšnih 15,5 odstotka. Šole tega tveganja ne zaznavajo kot problematičnega," opozarjajo v KPK.Drugo pomembno področje, kjer se v šolah lahko ujamejo na limanice, je prejemanje daril, ki zadnja leta vse bolj buri duhove. "Osnovne in srednje šole temu tveganju niso pripisale velikega pomena. Po drugi strani pa se zaposleni v šolah z obdarovanjem srečujejo precej pogosto, zato preseneča, da šole večinoma menijo, da se lahko nedovoljeno sprejemanje daril zgodi v redkih oziroma izjemnih primerih," se čudijo pri KPK. Kot poudarjajo, na to temo vedno prejmejo tudi veliko vprašanj - od tega, kako naj učitelji sprejemajo darila, do tega, kako naj z njimi ravnajo -, zato so prepričani, da tveganje vendarle ni tako dobro obvladano, kot so prepričani na šolah. Po besedah KPK so ocene tveganj, ki jih pripravljajo v šolah, v celoti precej neustrezne, z drugim