Evropska komisija pravi, da je teran zaščiten kot izključno slovensko vino in da izjema za Hrvaško tega ne bo spremenila. A Slovenija vztraja, da se bo do konca borila za zaščito terana. To zveni kot velik nesporazum. Kje je problem?
Naj ne bo nobene sence dvoma o moji absolutni zavezanosti spodbujanju in obrambi naše ureditve geografskih označb, katere del so tudi zaščitene označbe porekla, kot je slovenski teran.
Zakon je jasen: teran je zaščitena označba porekla, registrirana v EU. To pomeni, da so v skladu z obstoječimi pravili EU slovenski pridelovalci tega vina zaščiteni pred kakršno koli komercialno rabo tega imena za druga vina, ki ne spoštujejo pravil za pridelavo terana iz slovenske kraške regije. To pomeni, da ne sme biti na trgu EU nobenega drugega vina z imenom teran.
Nesporazum je morda glede uporabe imena teran le za sorto grozdja. Hrvaška ni nikoli prosila za dovoljenje, da imenuje svoje vino teran, in komisija tega tudi nikoli ne bi odobrila. Zgodilo se je to, da je komisija na prošnjo Hrvaške predlagala, da se dovoli pridelovalcem vina Hrvatska Istra omemba terana kot sorte grozdja za pridelavo tega vina z zaščiteno označbo porekla. To je drugačno vino z drugačnim imenom, ki bo vključevalo omembo uporabljene sorte grozdja, kot je v primeru večine vin. Ime sorte grozdja je v tem primeru enako kot obstoječa zaščitena označba porekla, slovenski teran. Odobritev te izjeme pod strogimi pogoji in samo v ta namen je popolnoma v skladu s pravili EU.
V vinskem sektorju obstajajo številni drugi primeri prav takšne vrste izjeme – ko se lahko ime zaščitenega proizvoda na omejen način uporablja v povezavi z vrsto grozdja, ki se uporablja v drugačnem proizvodu. Tudi slovenski pridelovalci koristijo takšne izjeme, z uporabo imen vrst grozdja Weisser Burgunder ali Blaufränkisch, ki sta podobni imenoma vin z zaščiteno označbo porekla francoski burgundec in nemška frankinja.
Prvi argument Slovenije proti izjemi je, da bo povzročila gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. V tem kontekstu Slovenija zavrača trditev komisije, da gre le za 300 ha vinske trte na Hrvaškem, ter pravi, da je tam 2400 ha vinorodnega območja, ki ga je mogoče razširiti na 4000 ha. Kakšen je vaš odgovor?
Zaradi te izjeme ne bo nikakršne gospodarske škode za slovenske pridelovalce terana, temveč bo prispevala h krepitvi njihovega tržnega položaja. Z izjemo je opredeljeno natančno označevanje, ki ga morajo hrvaški pridelovalci Hrvatske Istre upoštevati, kar bo preprečilo zlorabe imena vina teran z zaščiteno označbo porekla, ki ga lahko uporablja samo Slovenija. Komisija je odločena napraviti konec vsem obstoječim zlorabam.
V vinogradu Hrvatske Istre je le okoli 300 ha posajenih s sorto grozdja teran in to je edino hrvaško vino, ki lahko uporablja ime te vrste grozdja.
Če se ta enaka vrsta grozdja goji kjer koli drugje na Hrvaškem, zunaj tega zelo omejenega območja, ki je strogo opredeljeno za pridelavo vin z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra, se je ne sme tržiti kot vino z zaščiteno označbo Hrvatska Istra niti opredeliti uporabljenega grozdja kot teran.
Drugi argument Slovenije je, da komisija ni delovala v dobri meri, transparentno in pošteno. Problema namreč ni poskušala rešiti med pristopnimi pogajanji, ko bi bilo za to potrebno soglasje, ker je vedela, da bi Slovenija nasprotovala izjemi. Nato se je odločila problem rešiti z delegiranim aktom, vedoč, da ga je skoraj nemogoče zavrniti. Je to ustrezen način za rešitev občutljivega političnega vprašanja?
Komisija je varuhinja pogodb in mora zagotoviti, da pravila EU veljajo pošteno za vse. Prav zato, ker komisija razume pomen in občutljivost terana, je vselej delovala v dobri veri in zavrača kakršne koli navedbe o nasprotnem.
Odkar sem prevzel položaj, sem se večkrat srečal s slovenskimi oblastmi za razpravo o tem vprašanju, za katerega razumem, da je zelo pomembno za Slovenijo in Slovence. Poleg tega so se moji uradniki sestajali s slovenskimi kolegi na tehnični ravni.
Vselej smo spodbujali Slovenijo in Hrvaško, da poiščeta kompromisno rešitev, sprejemljivo za vse, in jima dali čas za to. A če sprejemljivega kompromisa na politični ravni ni mogoče doseči niti po dveh letih razprave, je treba na koncu slediti črki zakona, kot v vsakem drugem primeru, vsaj zato, da se napravi konec pravni negotovosti. Seveda pa bi bilo bolje, če bi bil dosežen sprejemljiv kompromis, in obžalujem, da ni bilo tako.
Slovenski argument, da komisija ne deluje transparentno, je podprla tudi evropska ombudsmanka, ki je priporočila razkritje dokumentov, ki ga je zahtevala Slovenija, in zavrnila večino argumentov komisije proti razkritju. Kakšen je vaš odziv na njeno mnenje, da gre pri zavrnitvi dostopa do dokumentov za nepravilnost?
Evropska komisija sledi najvišjim standardom glede transparentnosti. A tudi pri transparentnosti je treba slediti pravilom. Prepričan sem, da so službe komisije vselej delovale v dobri veri pri obravnavi prošnje za dostop do dokumentov, ki jo omenjate.
Priporočilo ombudsmanke je v obravnavi in komisija bo nanj odgovorila v skladu s svojimi obveznostmi. Ker ta proces še traja, ga ne morem komentirati.
Slovenija izpostavlja še en argument – spremembo stališča komisije kmalu po vašem prihodu na položaj. Trdi, da je imela komisija v času komisarja Ciolosa precej drugačno stališče od tistega, ki ste ga navedli vi v dokumentu, objavljenem decembra 2014, zelo kmalu po prevzemu položaja. Kako to pojasnjujete?
Stališče komisije leta 2013 je bilo povsem enako, kot je sedaj: samo vino v skladu s pravili za pridelavo vina z zaščiteno označbo porekla teran iz slovenske kraške regije se lahko pojavi na trgu pod imenom teran.
Komisija v letu 2013 ni ne zavrnila ne priznala pravice Hrvaške do uporabe imena teran, ker preprosto še ni izvedla tehnične in pravne analize primera. Do leta 2014 je bila ta analiza končana in na tej podlagi je komisija sprejela stališče, da s ciljem zagotovitve nediskriminacije in enake obravnave pridelovalcev vina v vsaki članici ni razlogov za zavrnitev hrvaške prošnje za uporabo imena teran kot vrste grozdja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra.
Stališče komisije je bilo od samega začetka povsem dosledno.
Slovenija trdi tudi, da je to prvič, da se vprašanje take narave rešuje z delegiranim aktom. Komisija vztraja, da je uporaba delegiranega akta v tem primeru popolnoma ustrezna in da to ni presedan. Lahko podate nekaj primerov rešitve podobno občutljivih političnih vprašanj z delegiranim aktom, brez soglasja vseh vpletenih strani? Ali je to prvič, da ukrepate na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO)?
Ta uredba velja šele od leta 2015, zato je to prvič, da je uporabljen tretji odstavek 100. člena uredbe 1308/2013. A podobne določbe so obstajale v prejšnji zakonodaji o vinu in so se uporabljale za posodobitev seznamov v podobnih okoliščinah. Leta 2013 je na primer komisija dodala dve sorti, ki izhajata iz imena vina z zaščiteno označbo porekla burgundec, borgonja istarska in burgundac bijeli.
Komisija pravi, da je izjemo Hrvaški dolžna odobriti, da napravi konec pravni negotovosti. Slovenija pravi, da poskuša komisija legalizirati nezakonito prakso in da je položaj pravno zelo jasen: Hrvaška krši pravo EU. Pravite, da če se ne bi odzvali na prošnjo Hrvaške, bi bil to začetek konca politike geografskih označb. Spet precej različna stališča. Lahko pojasnite, zakaj ste se bili dolžni odzvati z izjemo in ne kako drugače, na primer s sprožitvijo postopka proti Hrvaški?
Vse, kar Hrvaška želi, je možnost uporabe imena vrste grozdja teran, ki se že goji na Hrvaškem, na etiketah za hrvaško vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra in nikjer drugje.
To je povsem v skladu z zakonodajo o vinu in tega ni mogoče zavrniti. Ker pa se zavedamo občutljivosti tega primera in ker želimo preprečiti kakršne koli zlorabe, smo ob odobritvi izjeme predlagali tudi zelo podrobne določbe glede označevanja, glede velikosti in položaja besede teran na etiketi vina Hrvatska Istra. Naj bom jasen: po sprejetju delegiranega akta bo uporaba imena teran za hrvaške pridelovalce vina z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod omenjenimi pogoji povsem zakonita. Če pa ga bo uporabljal kdor koli drug v nasprotju s pravom EU, komisija seveda ne bo oklevala ukrepati za zagotovitev spoštovanja zakona.
Kot dobro veste, po pritožbi slovenske vlade je komisija poslala pismo hrvaškim oblastem glede domnevnega pomanjkanja nadzora pri zagotavljanju ustrezne zaščite slovenskega terana. Moje službe trenutno preučujejo še eno podobno pritožbo. Naj poudarim, da pismo, ki smo ga že poslali Hrvaški, nikakor ne prejudicira oziroma ne izključuje morebitnega nadaljnjega ukrepanja komisije, vključno z postopkom zaradi kršitev zakonodaje EU.
Ne gre za to, da bi se postavljali na eno ali drugo stran, ampak za to, da se stori, kar je prav: podpre zakon in brani pravice proizvodov, kot je slovenski teran, pridobljene z zaščito priznane geografske označbe.
Slovenija trdi tudi, da gre za veliko več kot le teran. Da gre za položaj Slovenije v EU. Mnogi v Sloveniji, ki je kot majhna članica vselej videla komisijo kot zaveznico, menijo, da gre za zlorabo moči proti interesom male članice. Po besedah slovenskega kmetijskega ministra Dejana Židana to vprašanje močno škodi ugledu komisije v Sloveniji v časih nevarnega vzpona protievropskega razpoloženja. Kako odgovarjate na to?
Komisija je varuhinja pogodb. Zagotavlja, da se te dosledno spoštujejo v vseh članicah. Ker prihajam iz male države Irske, se popolnoma zavedam pomena Evropske komisije pri zagotavljanju enakopravne obravnave vseh članic. Zame je to naloga, ki presega zgolj strogo izvajanje skupno dogovorjenih pravil. Zato se komisija in tudi jaz osebno trudimo najti rešitev za to vprašanje. Na koncu komisija mora biti poštena in pravična do obeh, Slovenije in Hrvaške. Obe državi uživata enake pravice v okviru prava EU in bosta tako vselej obravnavani enako. Verjamem, da načrtovani rezultat zagotavlja prav to.
V času, ko se EU sooča s toliko eksistencialnimi izzivi, je pomembno, da sodelujemo za utrditev skupnega temelja, ki nas združuje, namesto da hranimo, kar nas lahko deli. To počne komisija in tudi jaz osebno že ves čas v tem procesu. Pomembno je tudi, da državljanom pojasnimo, kaj počnemo in zakaj. Zelo sem vesel, da sem imel priložnost pojasniti neposredno ministru, zakaj smo napravili, kar smo, da sem pisal v slovenskih medijih in da sodelujem v intervjujih, kot je ta. Veselim se tudi srečanja s slovenskimi vinarji ter razprave o ozadju in razlogih za pristop, za katerega se je morala odločiti komisija.
Slovenija vztraja, da bo komisijo tožila na Sodišču EU, če bo odobrila izjemo za Hrvaško. Je sodišče edini možni izhod ali menite, da je še prostor za kompromis? V torek se boste srečali s pridelovalci terana. Je to morda priložnost za kompromis?
Komisija je dopustila dovolj časa, da se poišče kompromisna rešitev med državama, in obžalujem, da to ni bilo mogoče. To je razočaranje še zlasti zato, ker sta Slovenija in Hrvaška že sodelovali na tem področju, ko sta se dogovorili za skupno zaščiteno označbo porekla istarski pršut/istrski pršut, ki je ena redkih čezmejnih geografskih označb.
Verjamem, da je treba rezultat tega procesa videti kot razumen kompromis, ki koristi vsem stranem, začenši s Slovenijo in slovenskimi pridelovalci terana.
Naloga nas politikov je poslušati, ustrezno ukrepati in pojasniti. Ta teden se bom srečal s pridelovalci slovenskega terana. To so ljudje, ki s strastjo opravljajo svoje delo, in zame je pomembno, da jim bom lahko neposredno pojasnil ozadje naše odločitve in jim zagotovil, da bo komisija neomajno branila njihove pravice in politiko geografskih označb EU.
Sodišče EU je seveda na voljo vsem članicam. Slovenija bo sama odločila, ali želi izkoristiti to možnost. V tem primeru bo komisija seveda branila svoje stališče.
Ste že poskusili teran? In če ste ga, vam je všeč?
V bistvu sem ga res. V minulih dveh letih sem v prizadevanjih za rešitev tega vprašanja srečal številne slovenske predstavnike, ki so me prijazno spoznali s tem čudovitim vinom.
