Kot rešitev vidi ponovno vzpostavitev zaupanja s konkretnimi dejanji in ta naloga mora biti za obe državi pomembnejša od vseh drugih. “Zaupanje bo ovrglo sumničenja o namenih ene ali druge države, pa tudi dvome v iskrenost in pripravljenost spoštovati dogovorjeno,” je povedal in dodal, da nihče na svetu ne more “uspeti sam, sprt s sosedi in brez prijateljev”. Zato odnosi s sosedi ne smejo biti predmet notranjepolitičih obračunavanj, je opozoril. Na koncu pa je izrazil prepričanje, da si pravega prijateljstva in skupnega nastopanja želijo ljudje v obeh državah. “Prepričati je treba tudi politike”. Sicer je dejal, da žica ob Kolpi simbolizira nerešena odprta vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi bila posledica napak, narejenih tako v Ljubljani kot tudi v Zagrebu. “Ne znamo in nismo pripravljeni rešiti mejnih sporov brez obremenjevanja že tako negotove Evrope. Ne znamo se sporazumeti o rešitvah glede migrantov, nuklearke, dolgov Ljubljanske banke do bančnih varčevalcev in hrvaških podjetij do Ljubljanske banke, Mercatorja, mejne kontrole, prisluškovanja politikom,” je bil kritičen. Kot napačno je omenil tudi spodbijanje verodostojnosti mednarodnih institucij, na katere je bila preložena odgovornost za rešitev naštetih odprtih vprašanj. Tudi kolone na mejah so po njegovih besedah posledica tega, da ni pogovorov o rešitvah, pri tem pa meni, da bi morala tudi Slovenija pospeševati sprejem Hrvaške v schengensko območje. Pri tem je poudaril, da težav ne bodo rešila “ritualna ponavljanja izjav o dobrih in prijateljskih odnosih niti objemi in trepljanja po ramenih”. “Medsebojno valjenje krivde za nereševanje problemov zdaj na eno, zdaj na drugo državo, nosi v sebi tudi nevarne kali nacionalizmov in nestrpnosti,” je opozoril Kučan. Rešitev vidi v postavitvi drugačnih temeljev, pri čemer izpostavlja potrebo po dialogu o konkretnih intereseih. V Bruslju bi po njegovih besedah cenili, če bi državi sami znali reševati ta vprašanja, hkrati pa kot dobri poznavalki razmer pod
