“Pretresen sem nad brutalnim nasiljem, s katerim je španska vlada poskušala odreči Kataloncem pravico, da glasujejo o svoji prihodnosti. To nasilje je necivilizacijsko in v nasprotju s temeljnimi vrednotami evropske povezave, zato ga je v imenu teh vrednot nujno obsoditi,” je v odzivu zapisal Kučan.
Izrazil je tudi zaskrbljenost zaradi “molka evropskih institucij”. “Zmorejo načelnost in pogum za obsodbe kršitev človekovih pravic in demokratičnih vrednot v svetu, od Rusije in Turčije, do Egipta, Irana in celo Kitajske. Ko se to dogaja v eni od članic EU, molčijo,” je bil kritičen Kučan in pozval Evropsko komisijo, naj prevzame vlogo posrednika med Madridom in Barcelono. Opozoril je tudi, da povratek na stare odnose ne bo več mogoč.
“Slovenska izkušnja govori o tem, da poskus preprečevanja želje naroda po samoodločbi ne koristi nikomur. Danes, po dveh desetletjih, ima Slovenija urejene odnose s tistimi, ki so z orožjem preprečevali pravico Slovencev do samoodločbe. Kar smo skupaj dosegli zdaj, bi lahko že takrat, brez vojne, brez človeških žrtev, brez toliko zamujenih priložnosti. O tem kaže razmisliti v dialogu Madrida z Barcelono in Brusljem,” je še pozval slovenski predsednik v času osamosvajanja.
Nasilje španske policije je obsodil tudi prvi slovenski premier in sedanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je naredil nekaj vzporednic med osamosvajanjem Slovenije in Katalonije, vendar pa opozoril tudi na pomembne razlike.
“Slovenci smo imeli po takratni jugoslovanski ustavi pravico do samoodločbe in odcepitve – pa JLA ob napadu na Slovenijo ni prav nič zanimala naša ustavna pravica. Kataloncem španska ustava tega ne zagotavlja in daje vladi podlago za zakonit odziv. Mi smo se želeli rešiti države z nedemokratičnim režimom, Katalonci živijo v demokratični Španiji,” je med drugim dejal Peterle in opozoril še, da je v nedeljo na volišča v Kataloniji prišla manj kot polovica volilnih upravičencev, medtem ko je bila odločitev slovenskih volivcev leta 1990 plebiscitarna.
Vendarle je Peterle izpostavil še na eno podobnost – “ne Slovenija, ne Katalonija se s centralno oblastjo nista mogli dogovoriti za izvedbo neodvisnosti na miren način”.
Toda “nasilje ni odgovor,” je poudaril Peterle in tudi sam pozval k večjemu angažmaju evropskih institucij. “Preden pa se EU loti praktičnega reševanja problema, bi morala zavzeti nekaj načelnih stališč, najprej glede pravice do samoodločbe. Katalonci niso edini izziv. V zraku je referendum na Škotskem. Katalonsko/španski/evropski problem lahko reši samo odgovoren političen dialog,” je opozoril Peterle.
Katalonski referendum o neodvisnosti so sicer podprli tudi slovenski pisatelji. Boj katalonskih kolegov za neodvisnost Katalonije so podprli tako v Društvu slovenskih pisateljev kot v Slovenskem centru PEN. “Slovenski pisatelji vemo, da je jezik temelj, iz katerega izhaja pravica naroda do samostojne države (…) tudi mi verjamemo, da bo ‘kultura meso in kri nove republike Katalonije’,” so v pismu podpore zapisali v Društvu slovenskih pisateljev.
