Ladijski prevoz se zdi dokaj čista oblika transporta. Ladje, ki po oceanih prepeljejo več kot 90 odstotkov tovora v svetovni trgovini, proizvedejo samo tri odstotke vseh toplogrednih plinov. Toda ta oblika transporta je vendarle veliko bolj umazana, kot je videti: z izgorevanjem nafte samo 15 največjih ladij v zrak odda več strupenega dušikovega in žveplovega oksida kot vsi avtomobili na svetu skupaj. Zato ni nobeno presenečenje, da so lastniki ladij prisiljeni počistiti nesnago za seboj. Toda v industriji, ki se utaplja v dolgovih in sooča z velikimi presežnimi kapacitetami, imajo le redki na voljo dovolj denarja za izboljšanje svojih plovil. Mnogi poskušajo to spremeniti z inovativnim razmišljanjem. Novo poročilo mednarodne neprofitne organizacije Carbon War Room (CWR) in svetovalnega podjetja UMAS opozarja na grožnjo, ki jo za ladijski promet pomenijo nove okoljske regulacije. Mednarodna pomorska organizacija (IMO), specializirana pomorska agencija ZN, je pristala na to, da se z letom 2020 omejijo emisije žvepla. Pretekli mesec je Evropski parlament glasoval za to, da v sistem EU za trgovanje z emisijami z letom 2021 vključijo tudi ladijski transport. Mnogim podjetjem grozi propad, če ne bodo posodobila svojih ladij, da bodo lahko upoštevala nova pravila. Za posodobitev ladij, da bi ustrezale novim zahtevam, bi njihovi lastniki po besedah Jamesa Mitchlla iz CWR potrebovali na desetine milijard dolarjev. Toda trenutno komajda odplačujejo obstoječe kredite. Cene ladijskih prevozov tovora so se v svetovni trgovini po finančni krizi močno znižale, hkrati pa se ladijski prevozniki spoprijemajo z velikimi presežnimi kapacitetami. Indeks zaslužkov, ki ga je sestavilo raziskovalno podjetje Clarkson in ki pokriva glavne vrste plovil (ladje za prevoz razsutega tovora, kontejnerske ladje, naftne tankerje in tankerje, specializirane za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina), je lani padel na najnižjo vrednost v 25 letih. Banke niso več pripravljene kar tako vlagati v slabe