V letu 2018 so v intenzivnih sadovnjakih v Sloveniji – ti so namenjeni pretežno pridelavi sadja za prodajo – pridelali 1212 ton češenj. Večji od te številke je bil pridelek v obdobju po osamosvojitvi le še v letu 2015. Takrat so nabrali 1444 ton češenj, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala v.d. generalne direktorice Statističnega urada RS Genovefa Ružić.

Ob tem pa se je obseg intenzivnih sadovnjakov v zadnjih 20 letih kar podvojil. Lani so skupaj merili 200 hektarjev, največ jih je bilo na Goriškem.

Še več češenj kot v intenzivnih sadovnjakih raste v ekstenzivnih. To so kmečki sadovnjaki, v katerih gojijo pretežno stare sorte tega sadnega drevja, v vseh skupaj pa je lani dozorelo 5400 ton češenj.

Vsak Slovenec v povprečju poje 122 kilogramov sadja na leto, koliko od tega češenj, statistiki ne vedo. So pa izračunali, da je Slovenija lani uvozila nekaj manj kot 400 ton češenj, od tega skoraj dve petini iz Italije. Češnje uvažamo med drugim tudi iz Avstrije, Grčije in Španije, in to v vseh mesecih leta, največ pa v juniju. Enajst ton češenj pa je Slovenija lani tudi izvozila.

S češnjami je povezanih tudi precej imen naselij v Sloveniji. Ružićeva je med njimi naštela Češnjico, Bohinjsko Češnjico, Češnjico pri Kropi, pa tudi Češnjevec, Črešnjevec in Črešnjevce ter druga.

Češnja pa je tudi priljubljeno ime. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je ime Češnja dobilo 159 krav, rojenih med letoma 2000 in 2015.