Vremenske skrajnosti so zobe pokazale aprila. V prvi polovici meseca so temperature zraka skoraj ves čas vztrajale precej nad običajnimi, v posameznih dneh celo za od pet do deset stopinj Celzija nad dolgoletnim povprečjem. To je pospešilo rast in razvoj rastlin, ki pa jih je nato konec meseca prizadela pozeba v velikem delu države.

Nizke temperature 26. aprila so sovpadle z najbolj občutljivimi razvojnimi fazami pri sadnem drevju in v vinogradih, polarni zrak pa je nad Slovenijo vztrajal tudi od 28. do 30. aprila. Pozeba je nastopila razmeroma pozno in je poleg sadnega drevja in vinogradov prizadela tudi nekatere poljščine, marsikje je škodo povzročil še sneg do nižin.

V preteklih 30 letih je sadjarsko panogo v Sloveniji prizadelo več kot 10 pozeb, v večini pa so bile zgodnejše od letošnje, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).

Leto je prineslo nekaj večjih nalivov. Med drugim je neurje z nalivi in točo 29. avgusta prizadelo del Štajerske in Koroške, pa tudi nekaj občin na Gorenjskem in Notranjskem. V mreži samodejnih meteoroloških postaj je največ padavin zabeležila postaja v Mariboru, kjer je v 70 minutah padlo 74 litrov padavin na kvadratni meter. V tako kratkem času na tej merilni postaji pade tolikšna količina padavin v povprečju manj kot enkrat na sto let, navajajo meteorologi Arsa.

Med večje spada tudi naliv 20. novembra na Obali, ko se je iznad morja za nekaj ur vzpostavil skoraj nepremičen pas močnega dežja. Na Letališču Portorož je samodejna meteorološka postaja izmerila 106 litrov dežja na kvadratni meter v slabih štirih urah, kar se v povprečju zgodi enkrat na 50 let.