Glede na referenčno obdobje 1981-2010 je temperaturni odklon lani dosegel eno stopinjo Celzija, kar leto 2017 uvršča na približno deveto mesto. Lansko leto je bilo v okviru zadnjih let zmerno toplo, a hkrati toplejše od vseh let v obdobju 1961-1993, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).
Po prvih podatkih je bilo leto 2017 nadpovprečno osončeno, trajanje je bilo za okoli desetino daljše od dolgoletnega povprečja. Glede padavin je bilo lansko leto razmeroma normalno, skoraj nikjer ni bilo večjih odklonov.
Tako je bilo po letni statistiki temperatur in padavin leto 2017 podobno letom 2008, 2009, 2013 in 2016, a vremenski potek je bilo precej različen.
Leto se je začelo z zelo hladnim januarjem, ki je bil ponekod najhladnejši v zadnjih 30 letih, sledil je zelo topel februar in še toplejši marec, ki je bil eden najtoplejših.
V nadaljevanju se je temperaturna slika nekoliko normalizirala, dokler ni prišlo zelo vroče poletje, ki je bilo v večjem delu države med petimi najtoplejšimi, zlasti na jugovzhodu. Slovenija se je poleti 2017 soočala s sušo, ki je bila najbolj izrazita na jugu in vzhodu države.
Poletje se je nato, laično rečeno, precej hitro končalo z deževnim septembrom, nato je bilo nekoliko več lepega vremena oktobra, je STA lansko vremensko dogajanje povzel klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik.
Med vremenskimi ekstremi leta 2017 najbolj izstopata pozeba 21. aprila, ko je bila temperatura zraka v Sloveniji večinoma globoko pod ničlo, in vetrolom sredi decembra, ki je povzročil veliko škode v gozdovih in na objektih ter je zajel večji del države, kar je za Slovenijo razmeroma neobičajno, saj so vetrolomi običajno omejeni na manjša območja.
Tudi sicer je bil december vremensko razgiban, od zelo hladnih juter, ko se je temperatura ponekod spustila na minus 20 stopinj Celzija, pa do zelo toplega vremena v času vetroloma, ko so med drugim naprave v Dobličah v občini Črnomelj izmerile 19 stopinj Celzija, je spomnil Vertačnik.
Aprilska pozeba je Slovenijo lani prizadela že drugo leto zapored, a Vertačnik pravi, da je verjetno šlo za slučaj. “Tudi projekcije za naprej ne kažejo, da bi se pogostost pozeb kaj bistveno spremenila. Zaradi splošnega segrevanja bo vegetacija vse bolj zgodnja, hkrati pa bodo prodori hladnega zraka vse šibkejši. To se bo nekako uravnovesilo. Nekih bistvenih sprememb ne pričakujemo,” je dejal.
Sicer pa podobno kot po svetu tudi v Sloveniji povprečne temperature naraščajo. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji segrelo za približno dve stopinji Celzija, kar pomeni, da je zdaj običajno leto dve stopinji toplejše, kot je bilo pred 50. leti. Tako so sedaj celo tista najhladnejša leta, ki jih imamo, primerljiva z najtoplejšimi leti, ki smo jih imeli pred 50, 60 in več leti, je dejal Vertačnik.
Najtopleje je bilo v večjem delu Slovenije leta 2014, ki je od dolgoletnega povprečja odstopalo za skoraj dve stopinji Celzija. S stališča podnebnih razmer je bilo to leto zagotovo “najbolj nenavadno leto”, pravi klimatolog Vetračnik. Bilo je najbolj toplo, hkrati pa tudi izredno namočeno. Marsikje po Sloveniji je bilo najbolj namočeno v zadnjih 50 letih. Zimo v letu 2014 si bomo zapomnili tudi po žledolomu.
