O pismu o nameri za reševanje problematike lastniških razmerij med državo in občino je v odgovoru na poslansko vprašanje na oktobrski seji DZ spregovoril minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. O ugibanjih o selitvi Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana iz Križank je nato poročal tednik Mladina, sledil je časnik Dnevnik s konkretnejšimi informacijami.
Po navedbah ministrstva je del tega dogovora osemnajst nepremičnin, sestavni del sporazuma pa tudi lastništvo Križank. Za STA so pojasnili, da bodo za potrebe Festivala Ljubljana priznali lastninsko pravico Mestni občini Ljubljana (Mol) na deležu parcele, ki je v solasti ministrstva in jo uporablja omenjena srednja šola.
Kot je poročal današnji Dnevnik, se je občina z ministrstvom dogovorila, da bo srednja šola v Križankah delovala do 31. avgusta 2022, nato pa bo ministrstvo prostore predalo občini. Na ministrstvu ob tem zagotavljajo, da bodo poskrbeli, da bo šola lahko izobraževalni program nemoteno izvajala do selitve v nove prostore.
Ravnatelj šole Gregor Markelj za zdaj v rokah nima nobenega uradnega dokumenta glede morebitne selitve. Kot je pojasnil za STA, je za pismo o nameri, v katerem je to menda omenjeno, izvedel iz medijev in njegove vsebine ne pozna. “Ministrstvo nas uradno ne obvešča, kaj nameravajo z nami, predvsem kaj bo z nami po 1. septembru 2022,” je dejal.
Zato je tako na ministra Pikala kot na ministra za kulturo Zorana Pozniča pred dobrim mesecem naslovil pismo s prošnjo za pojasnilo, a njunih odgovorov še ni dobil.
O morebitni selitvi prostorov srednje šole se je v preteklosti že govorilo, nikoli pa ni bil začrtan časovni okvir, še manj pa sredstva, je spomnil. Marklja zato skrbi triletni rok, ki je očitno naveden v pismu o nameri, v katerem naj bi šola zapustila Plečnikove Križanke.
Markelj šolo vodi sedmo leto in kot pravi, se je v tem času zamenjalo točno toliko šolskih ministrov, kar je velika težava za reševanje prostorske problematike. “Ko vendarle pridemo do ministra, ta odstopi, ga zamenjajo ali se zamenja vlada,” je še dodal.
Napovedal je, da na nikakršno selitev ne bodo pristali, dokler šola ne bo imela zagotovljenih ustreznih prostorov v primernem kulturnem okolju in sredstev za novogradnjo.
Markelj se sicer strinja z ministrovo oceno, da so prostori šole s 650 dijaki premajhni za sodobno izvajanje pouka, a ob tem poudarja, da so glede na neresnost pristojnih za reševanje problema “Križanke edina ustrezna možnost, ki nam omogoča kakovostno izvajanje pouka”.
Od odhodu mladih oblikovalcev iz Križank bo občina po navedbah Dnevnika stavbo temeljito rekonstruirala. “Obnova kompleksa bo celovita in bo zajemala tudi statiko stavbe. Potrebne bodo temeljita sanacija in utrditev nosilnih konstrukcij, sanacija mnogo detajlov ter utrditev dimnikov in jaškov,” so za časnik pojasnili na občini. Prenovljene prostore bo nato v upravljanje prevzel javni zavod Festival Ljubljana, ki od leta 1954 že upravlja del kompleksa Križank in skrbi za kulturni program v poletnem gledališču.
Markelj je ob tem kritičen do načina dela zavoda. Odnosi med šolo in zavodom so namreč napeti že nekaj let, saj vodstvo Festivala Ljubljana ne skriva želje po večjem delu prostora Križank. Umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek danes za dodatna pojasnila ni bil dosegljiv.
Zadnje nestrinjanje je bilo glede prenove pomične strehe nad avditorijem, ki jo je pomladi 2016 uničil snegolom, nove pa občini še ni uspelo namestiti. Predvidoma bodo Križanke novo streho dobile prihodnje leto v obliki samostojne konstrukcije, saj stavba ni bila več statično primerna za ponovno namestitev platnene pomične strehe, ki je bila pred snegolomom vpeta na strešno konstrukcijo šole, so na Festivalu Ljubljana pojasnili v začetku septembra.
