Vlada je na današnji seji razglasila samostanski kompleks Križanke v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena. Samostan nekdanjega nemškega tevtonskega viteškega reda - križnikov ali križevnikov - zaključuje jugozahodni vogal nekdanjega srednjeveškega mestnega obzidja nad Novim trgom. Samostanski sklop je nastajal v dolgotrajnem gradbeno-razvojnem procesu na prostoru svetišča templjarjev od prve polovice 13. stoletja dalje. Ohranjenih je nekaj kamnitih fragmentov zgodnjegotske cerkve. Znan je kamniti relief Krakovske Madone, ki ga hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani. Po potresu leta 1511 so posamezne stavbe samostana dobile renesančne poudarke. Likovno izjemni sta bili nova poznobaročna cerkev in njena oprema, nastali med letoma 1714 in 1716. Poseben značaj in nove vsebine je območje dobilo s preureditvijo v 50. letih minulega stoletja, ko so po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika uredili dvorišča, zunanjo lupino šole in prostore poletnega festival, kar je bilo Plečnikovo zadnje večje delo. Dokončal ga je njegov asistent Anton Bitenc. Vlada je Križanke za spomenik državnega pomena razglasila na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje (Ukom).Slovenija