Londonska policija je objavila, da je bil Masood že večkrat obsojen zaradi nasilništva in povzročitve telesnih poškodb ter tudi zaradi nezakonitega posedovanja orožja in drugih kršitev javnega reda in miru. Prvič je bil obsojen novembra 1983, zadnjič pa decembra 2003 zaradi posedovanja noža. Niso pa ga nikoli obsodili zaradi terorističnih dejanj, je poročal britanski BBC.
Policija je tudi potrdila, da je bil napadalec rojen v Veliki Britaniji, v Kentu, živel pa naj bi v Birminghamu. Britanska premierka Theresa May je pred tem v parlamentu razkrila še, da ga je obveščevalna služba MI5 pred leti preiskovala zaradi nasilnega ekstremizma, ni pa bil “del trenutne obveščevalne slike”.
Tudi policija je sporočila, da niso imeli nobenih obveščevalnih podatkov, da naj bi se Masood pripravljal na napad, v katerem je najprej na Westminstrskem mostu z avtomobilom zapeljal v skupino ljudi in jih več povozil. Nato se je z avtomobilom zaletel v ograjo parlamenta ter vdrl na območje parlamenta. Tam je zabodel enega policista, ki je kasneje podlegel poškodbam. Napadalca je nato ustrelila policija.
Odgovornost za napad v Londonu je prevzela teroristična skupina Islamska država (IS). “Storilec včerajšnjega napada pred britanskim parlamentom je bil vojak Islamske države in operacija je odgovor na pozive k napadom na koalicijske države,” je objavila IS prek propagandne agencije Amak, ki je povezana s to džihadistično organizacijo. Ravno v sredo je v Washingtonu potekalo srečanje predstavnikov koalicije 68 držav pod vodstvom ZDA proti IS. del te koalicije je tudi Slovenija.
Britanska policija navedb IS o povezanosti z Masoodom zaenkrat ni potrdila. Odprto ostaja tudi, ali je deloval sam ali v kaki zaroti. Ni tudi jasno, kje vse se je napadalec gibal pred napadom. Je pa policija po napadu izvedla racije na šestih naslovih v Londonu in Birminghamu ter prijela osem ljudi, je še poročal BBC.
Vodja protiterorističnega oddelka britanske policije Mark Rowley je sicer že dopoldne pojasnil, da še vedno vse kaže na to, da je napadalec deloval sam, spodbudo pa je dobil v mednarodnem terorizmu. Dodal je še, da trenutno nimajo informacij o nadaljnjih grožnjah za javnost.
Policija je tudi opisala, da je Masood Napad napad izvedel z vozilom, ki ga je najel v Birminghamu, kjer naj bi tudi živel, njegove žrtve pa so bili britanski policist Keith Palmer, Britanka Aysha Frade in ameriški turist Kurt Cochran. V napadu je bila huje poškodovana tudi soproga slednjega, ki se mu je na Twitterju poklonil tudi predsednik ZDA Donald Trump.
Skupaj je v bolnišnici še 36 žrtev napada, od tega jih je sedem v kritičnem stanju. Med ranjenimi so tudi številni turisti, med drugim francoski dijaki, dva Romuna in pet Južnokorejcev. Pred tem je policija sporočila, da je poškodbam podlegel še eden izmed ranjenih, a je potem ta podatek popravila.
Danes je pretresenost ob napadu izrazila tudi britanska kraljica Elizabeta II. in izrazila sožalje vsem prizadetim. Ob tem je pohvalila policijo. Za danes je bilo predvideno uradno odprtje novega sedeža metropolitanske policije, ki bi se ga morala udeležiti tudi kraljica, je bilo po sredinem napadu odpovedano.
Sožalno brzojavko je v London poslal tudi papež Frančišek. Izrazil je globoko užaloščenost ob terorističnem napadu pred britanskim parlamentom in napovedal, da bo molil za vse prizadete, so sporočili iz Vatikana.
Roko v skupnem boju proti terorizmu je britanski premierki Mayevi danes v telefonskem pogovoru ponudil tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Poudaril je, da sta tako Turčija kot Velika Britanija partnerici v boju proti terorizmu, ki ogroža mednarodni mir in varnost.
Turški predsednik je sicer v sredo poskrbel za kar nekaj dvignjenih obrvi z izjavami, da Evropejci po vsem svetu ne bodo mogli več varno hoditi po ulicah, če ne bodo spremenili svojega obnašanja. Nekaj ur zatem pa je v Londonu prišlo do napada.
V Bruslju so omenjene besede EU ocenili kot “varnostno grožnjo” in na zagovor poklicali tudi turškega veleposlanika pri EU.
Sredin napad je bil najhujši napad v Londonu po letu 2005, ko je bilo v napadih na postaji podzemne železnice in avtobusu ubitih 56 ljudi, več kot 700 jih je bilo ranjenih.
