“Duh kompromisa” po Macronovih besedah po nekaterih “napetih trenutkih” na nočnih pogajanjih obstaja. Izpostavil je napredek glede upravljanja sredstev iz sklada za okrevanje, torej odločanja o izplačilu teh sredstev, ter o krovnem obsegu sklada in obsegu nepovratnih sredstev.

A obenem je poudaril, da je nekatera vprašanja še treba rešiti: vprašanje podnebnega pogojevanja in vprašanje povezave spoštovanja vladavine prava in evropskega proračuna. Madžarska in Poljska temu že vseskozi nasprotujeta, po neuradnih informacijah ju je v razpravi na vrhu podprla tudi Slovenija.

Francoski predsednik je izpostavil tudi, da je nujno ohraniti ambicijo svežnja, in opozoril, da bi neuspeh vrha pomenil še večje stroške v še težjih okoliščinah.

V pričakovanju nadaljevanja zasedanja voditeljev članic EU danes popoldne v Bruslju se tudi neuradno izpostavlja upanje, da bo četrti dan vendarle mogoče zagotoviti kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel naj bi pred začetkom skupnega zasedanja pripravil nov celovit pogajalski predlog, na podlagi katerega naj bi dosegli končni dogovor.

Voditelji poskušajo že četrti dan doseči dogovor o svežnju, s katerim naj bi se Evropa spoprijela z zgodovinsko recesijo zaradi pandemije. Vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.