Projekcije kažejo, da bi lahko lanskega aprila ustanovljena Naprej republika skupaj s stranko MoDem dobila med 400 in 445 sedežev v 577-članskem francoskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Danes objavljeni končni izidi kažejo tudi, da so desni Republikanci prejeli 21,56 odstotka glasov, skrajno desna Nacionalna fronta pa 13,20 odstotka.
Socialisti in njihove zaveznice so prejeli samo 9,51 odstotka glasov, skrajno leva Nepokorna Francija pa nekaj več kot 11 odstotkov glasov.
Tako kot ni dvoma glede velikega zmagovalca prvega kroga volitev, ni dvoma niti glede največjega poraženca – doslej vladajoči socialisti so na zadnjih volitvah osvojili 31 odstotkov glasov in zasedli 277 poslanskih sedežev, sedaj pa si glede na projekcije v drugem krogu lahko obetajo med 15 in 40 poslancev.
Padec podpore naj bi bil posledica več dejavnikov, med njimi nepriljubljenosti socialističnega predsednika, Macronovega predhodnika Francoisa Hollanda, čigar javna podpora je na določeni točki padla na najnižjo za kateregakoli predsednika Francije v sodobni zgodovini.
Poleg tega je na eni strani v sredinski del strankinega volilnega telesa posegla Macronova stranka, številne volivce na njenem levem krilu pa je na svojo stran zvabila Nepokorna Francija, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V stranki so se pokazale tudi velike delitve, ki so se izrazile v izbiri Benoita Hamona s skrajno levega krila stranke za predsedniškega kandidata. A njegove ideje so prepričale le 6,4 odstotka volivcev. V nedeljo je bil eden izmed številnih socialistov, vključno z vodjo stranke Jean-Christophom Cambadelisom, ki so se že v prvem krogu morali posloviti od poslanskega sedeža.
Volilna udeležba je bila rekordno nizka – znašala je nekaj manj kot 49 odstotkov. Na volitvah leta 2012 se je volitev udeležilo 57,2 odstotka volivcev, padec udeležbe pa analitiki med drugim pripisujejo ravnodušnosti med Macronovimi nasprotniki.
Po mnenju vodje desnih Republikancev Francoisa Baroina so nizki udeležbi botrovale “globoke delitve v francoski družbi”, ocenil pa jo je kot izjemno zaskrbljujočo.
Vodja skrajne desnice Marine Le Pen medtem prav nizko udeležbo krivi za slab rezultat svoje stranke, pri čemer se je zavzela tudi za reformo volilnega sistema v državi, ki daje prednost velikim strankam. “Ta katastrofalna volilna udeležba bi morala sprožiti vprašanje glede volilnih pravil, zaradi katerih na milijone naših rojakov ni odšlo na volišča,” je dejala po poročanju BBC.
V Franciji je namreč v veljavi večinski volilni sistem, v skladu s katerim po drugem krogu sedež v parlamentu osvoji le zmagovalec v določenem volilnem okraju, medtem ko glasovi za preostale kandidate odpadejo.
V prvem krogu so bili razdeljeni le štirje poslanski sedeži. V drugem krogu v nedeljo bodo volivci odločali med kandidatoma z največ glasovi in ostalimi kandidati, ki so prejeli podporo vsaj 12,5 odstotka volilnih upravičencev v posameznem volilnem okraju.
Vodja socialistov Chambadelis je v nedeljo volivce posvaril, naj Naprej republiki ne namenijo absolutne večine, češ da bo to imelo za posledico odsotnost prave opozicije, v parlamentu pa ne bo mogla potekati prava demokratična razprava, povzema BBC.
Macron sicer potrebuje večino v parlamentu za izvedbo svojega reformnega programa. Na to je v odzivu spomnila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je Macronu čestitala za uspeh njegove stranke. “Glas za reforme,” je v kanclerkinem imenu sporočil njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.
