Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v pismu, ki ga je naslovil na vlado, opozoril na povečanje madžarskega vpliva prek novih televizijskih programov na območju prekmurskih občin z izključno slovenskim prebivalstvom. O zadevi so v ponedeljek govorili tudi na občinski seji v Veliki Polani.
“Programska shema in poslovne odločitve zasebnega subjekta nas ne motijo, tudi ko gre za kakršnekoli večjezične programe, moti pa nas, da je v uradni izjavi za javnost podjetje napisalo, da gre za željo prebivalcev naših občin in navedlo, da so dvojezične, kar pa dejansko ni res,” je dejal župan Velike Polane Damijan Jaklin.
“Hvalevredno je, da si Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost prizadeva za dodatne madžarske programe, ni pa dopustno, da se v pojasnilih za javnost slovenske občine Črenšovci, Velika Polana in Odranci prišteva k narodnostno mešanim občinam, kjer prebiva številčna madžarska skupnost. To preprosto ni res in gre za pritlehno zavajanje,” pa je v pismu vladi zapisal poslanec Horvat.
Ob tem po njegovem mnenju niso problem novi madžarski programi, ampak to, da nepristojni širijo in razglašajo narodnostno mešana območja v Prekmurju, Telemach pa ne vključuje dodatnih programov tam, kjer Madžari v resnici živijo – poleg lendavske še v občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.
Poslanec vladi očita, da le nemo opazuje dogajanja na ekonomskem, kulturnem, šolskem in jezikovnem področju v Prekmurju, in sprašuje, kaj bo storila za zaščito večinskega slovenskega naroda in uradnega slovenskega jezika v Prekmurju.
Črenšovcem se je Telemach po besedah županje Vere Markoja tudi že opravičil za navedbe, da je tam madžarska skupnost. V odgovoru za STA pa so pri Telemachu pojasnili, da njihov cilj nikakor ni delitev ali “razglašanje narodnostno mešanih območij”, temveč le zagotavljanje izbire in kakovostnih vsebin po vsej Sloveniji vsem uporabnikom, pri čemer lahko gledajo programe, ki jih najbolj zanimajo.
Kot so še pojasnili pri Telemachu, bo prehod na digitalno programsko shemo potekal po vsej Sloveniji in bo povsod možno spremljanje novih madžarskih programov. Za Lendavo, Odrance, Veliko Polano in Črenšovce pa imajo en televizijski signal, kar tehnično pomeni tudi enotno programsko shemo. Tako ločevanje sheme po posamezni občini ali celo posameznem uporabniku tehnično ni mogoče, so dodali.
V Prekmurju so sicer v zadnjem obdobju precej pozornosti pritegnile tudi obsežne zasebne in državne naložbe iz Madžarske. Nekateri ob tem menijo, da gre dobrodošlo pomoč vsem prebivalcem, drugi pa v njih vidijo širitev madžarskega vpliva na ozemlje, ki je nekoč pripadalo Ogrski.
Poleg nakupa Term Lendava (kupnina naj bi bila okoli devet milijonov evrov) so Madžari dali dobrih šest milijonov za ustanovitev lendavske nogometne akademije. Nepovratno madžarsko denarno pomoč pa so lahko na razpisih dobili tudi posamezniki in podjetniki. Pri slednjih merilo ni bilo državljanstvo, ampak znanje madžarščine, tako da so jo lahko dobili tudi Slovenci, ki so obiskovali dvojezično šolo.
Pogledi na madžarsko pomoč se razlikujejo znotraj madžarske skupnosti. Pojavljajo se mnenja, da omenjene naložbe nimajo ekonomskih učinkov in da se je treba vprašati o iskrenosti motivov zanje, madžarski predsednik Viktor Orban pa naj bi z njimi uveljavljal svoj način delovanja tudi v Sloveniji.
Poslanec madžarske manjšine v državnem zboru Ferenc Horvath je prepričan, da gre za dobrodošlo pomoč. “Toliko naj da sem tudi Slovenija. Pomoč regiji je dobrodošla. To so javna sredstva, vemo, kam gredo, pa tudi prispevek slovenski državi, ker se denar porabi tu, tu se zaračuna tudi davek,” je pojasnil.
Podobno stališče so zavzeli v stranki SDS. Menijo, da slovenska vlada zanemarja Prekmurje, pa tudi rojake v Porabju, “zato obojim pomagajo Madžari”. “Če bi bilo naših investicij dovolj, Madžari ne bi imeli kam vlagati,” so zapisali v odgovoru na vprašanje STA.
